PRIJAVE ZA ŠTIPENDIJSKI PROGRAM ASEF 2025 SO ODPRTE

Smo neodvisna neprofitna organizacija
ki podpira visoko nadarjene študente in učence.

Naš cilj je okrepiti slovensko izobraževalno dejavnost in združiti slovenske učenjake in pedagoge po vsem svetu. Ponujamo različne subvencije z velikim učinkom in programe donacij, materiale in učna gradiva ter mednarodno izmenjavo študentov in profesorjev.

Prizadevamo si tudi za podporo in usklajevanje poslovnih in naložbenih priložnosti v Sloveniji in drugih državah srednje in vzhodne Evrope.

Tri temeljne vrednote so prežete
s posebno skrbjo za slovensko dediščino.

This image has an empty alt attribute; its file name is Education_1_copy.svg
Akademska odličnost

Iščemo brezkompromisen standard odličnosti pri poučevanju, učenju, ustvarjalnosti in štipendiranju znotraj in med disciplinami.

This image has an empty alt attribute; its file name is Thinking_1.svg
Oblikovanje karakterja

Prizadevamo si oblikovati celotne osebe: posameznike, ki jih odlikuje intelektualna strogost, moralni značaj, izgradnja skupnosti in sposobnost sprejemanja etičnih odločitev.

This image has an empty alt attribute; its file name is International_1.svg
Vračanje skupnosti

Prizadevamo si pripraviti svetovne državljane, ki se zavzemajo za dobrobit človeštva in prispevajo k intelektualni, gospodarski in kulturni vitalnosti družbe, tako da služijo tistim z najmanjšim dostopom do oblasti, da bi spodbudili razcvet vseh.

Pismo prejšnjega predsednika Pahorja

Dame in gospodje,

z veliko častjo in ponosom pozdravljam vašo pobudo za vključitev potenciala mladih slovenskih akademikov, ki delajo v ZDA, predvsem zato, ker iskreno verjamem, da je družba znanja edina družba prihodnosti ter da sta naš obstoj in razvoj odvisna od temeljev, ki jih gradimo za takšno družbo. Večkrat sem poudaril, da bi morali mladi iskati znanje v tujini, če to želijo, država pa jim mora ustvariti pogoje, da se lahko vrnejo, kadar to želijo….

Pismo prejšnjega predsednika Pahorja

Dame in gospodje,

z veliko častjo in ponosom pozdravljam vašo pobudo za vključitev potenciala mladih slovenskih akademikov, ki delajo v ZDA, predvsem zato, ker iskreno verjamem, da je družba znanja edina družba prihodnosti ter da sta naš obstoj in razvoj odvisna od temeljev, ki jih gradimo za takšno družbo. Večkrat sem poudaril, da bi morali mladi iskati znanje v tujini, če to želijo, država pa jim mora ustvariti pogoje, da se lahko vrnejo, kadar to želijo. Prepričan sem, da bi lahko intelektualni potencial slovenske mladine, obogaten z izkušnjami, pridobljenimi v tujini, dal Sloveniji zagon za uvrstitev med najrazvitejše evropske države.

Zato menim, da je ustanovitev Fundacije majhen, a odločen korak v tej smeri in da bo Slovenija imela veliko koristi od medcelinskega povezovanja na znanstvenem in izobraževalnem področju. Relativno omejen slovenski izobraževalni sistem ponuja velik izziv za prihodnjo organizacijo tega področja, okrepljeno partnerstvo na tej ravni pa bo odlična stopnica za študente in raziskovalce v Sloveniji pri njihovem osebnem in institucionalnem razvoju ter boljši integraciji. V prihodnji družbi, torej družbi znanja, integracija mladih ne bo le dobrodošla, ampak tudi nujna. 

Zato vidim ustanovitev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije predvsem kot veliko podporo mladim znanstvenikom pri ohranjanju stikov z domovino, hkrati pa pomembno prispeva k vključevanju slovenskih znanstvenikov v ZDA in obratno.

Poleg tega je treba opozoriti, da Fundacija ni le dragocena pridobitev na znanstvenem in izobraževalnem področju, temveč tudi platforma za krepitev gospodarskega sodelovanja z izmenjavo študentov in profesorjev ter povezovanjem potencialnih vlagateljev.

Upam, da bodo zlasti tovrstna sodelovanja postala ključni element v tesnejših političnih odnosih med ZDA in Slovenijo.

Kot predsednik republike podpiram pobude, ki mladim olajšajo in omogočijo vstop v svet novih in boljših priložnosti. Zato se iskreno zahvaljujem tistim, ki bodo podpirali dejavnosti Fundacije in tako prispevali k temu, da bodoča družba postane družba znanja in ne družba izgubljene generacije.

 

Borut Pahor

Predsednik Republike Slovenije

Veleposlaništvo Slovenije v Washingtonu

Fundacija si prizadeva okrepiti povezavo med Slovenijo in ZDA z naprednimi programi za študente in učitelji, ki bodo spodbujali rast, izmenjavo idej, oblikovanje likov in krepitev skupnosti. ASEF povezuje obetavne študente v Sloveniji z univerzitetnimi in industrijskimi mentorji v Ameriki in enako počne za ameriške študente v Sloveniji; sponzorira posameznike, ki se izobražujejo v ZDA, da jim povrnejo udeležbo na akademskem in poklicnem področju v Sloveniji; spodbuja krajše programe kulturne izmenjave za…

Veleposlaništvo Slovenije v Washingtonu

Fundacija si prizadeva okrepiti povezavo med Slovenijo in ZDA z naprednimi programi za študente in učitelji, ki bodo spodbujali rast, izmenjavo idej, oblikovanje likov in krepitev skupnosti. ASEF povezuje obetavne študente v Sloveniji z univerzitetnimi in industrijskimi mentorji v Ameriki in enako počne za ameriške študente v Sloveniji; sponzorira posameznike, ki se izobražujejo v ZDA, da jim povrnejo udeležbo na akademskem in poklicnem področju v Sloveniji; spodbuja krajše programe kulturne izmenjave za študente. 

Odbor

Upravni odbor

Upravni odbor nadzira strateško usmeritev in upravljanje fundacije, zagotavlja, da se njeno poslanstvo in cilji učinkovito uresničujejo. Sestavljen iz izkušenih strokovnjakov, odbor zagotavlja kritični nadzor in usmeritve za dolgoročno vzdržnost in uspeh fundacije.
PRIKAŽI
Thomas Brandi
Odvetniška družba Brandi; Častni konzul Slovenije; Univerza v San Franciscu
Bojana Fazarinc
Nekdanji direktor globalnih trženjskih storitev in upravljanja blagovnih znamk pri Hewlett-Packard
Melita Gabrič
Veleposlanica Republike Slovenije v Kanadi
John M. Hutar
Predsednik in izvršni direktor v okrožju San Mateo/Kongresu in obiskovalcih Silicijeve doline
Andrej Košmrlj
Docent za strojništvo in vesoljsko inženirstvo, Univerza Princeton
Jure Leskovec
Izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford
B. Matija Peterlin M.D.
Profesor medicine, mikrobiologije in imunologije, UCSF
Joži Plut
Izvršni pomočnica mestnega direktorja v mestu Belmont
Peter Rožič, S.J.
Direktor, Jezuitski evropski socialni center, Bruselj
John P. Vidmar
Častni konzul za Slovenijo, Chicago
Tone Kajzer
Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA

Svetovalni odbor

ASEF je ponosen, da lahko črpa iz izkušenj, spoznanj in idej svojega svetovalnega odbora. Ta cenjena skupina strokovnjakov ponuja dragocene nasvete in perspektive, ki izboljšujejo programe in pobude fundacije s svojim strokovnim znanjem in strateško vizijo.
PRIKAŽI
Jernej Barbič
Izredni profesor računalništva, Univerza v južni Kaliforniji
Michael Biggins
Pridruženi profesor, slovanski jeziki in književnosti, Univerza v Washingtonu; Literarni prevajalec iz Slovenije v angleščino; Član izvršnega odbora, Društvo za slovenistiko
Matej Drev
Viaduct Inc.
Zvonko Fazarinc
Nekdanji direktor, Hewlett-Packard R&D Labs; Svetovalni profesor, Stanford
Thomas R. Harkin
Ameriški senator (upokojen); Harkin Inštitut za javno politiko in vključevanje državljanov
Sara Isaković
Olimpijski medalistka
Petra Mitchell
Predsednica in izvršna direktorica, Catalyst Connection; Častni konzul Slovenije v Pensilvaniji
Joseph A. Mussomeli
Nekdanji veleposlanik ZDA v Sloveniji
Tim Perčič
Predsednik Ameriškega združenja za vzajemno življenje
William J. Perry
Nekdanji obrambni minister ZDA; Zaslužni profesor Univerze Stanford
Joe Valenčič
Ustanovni skrbnik Dvorane slavnih Polka, zgodovinar, direktor muzeja
Žiga Vavpotič
Outfit7
Peter J. Verovšek
Docent za politiko in mednarodne odnose na Univerzi Sheffield v Veliki Britaniji
Lucky Vidmar
Partner pri Hogan Lovells in častni konzul Slovenije v Denverju
Mark V. Vlasic
Dodatni profesor prava in višji sodelavec na Inštitutu za pravo, znanost in globalno varnost Univerze Georgetown; Principal, Madison Law & Strategy Group PLLC
Urška Velikonja
Profesorica prava na univerzi Georgetown
Ajša Vodnik
Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji

Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje

Ustanovljen leta 2016 v Ljubljani s strani dr. Jureta Leskovca, Marinke Žitnik in Andreja Košmrlja, z namenom napredka znanstvenih in raziskovalnih prizadevanj. Inštitut spodbuja sodelovalno okolje za izobraževanje in raziskave ter spodbuja inovacije in odličnost na različnih akademskih področjih.
PRIKAŽI
dr. Rok Sekirnik
Direktorica
Barbara Zagorc
Vodja operative in asistentka na raziskovalnem področju sociologija
Iris Bečaj
Strokovna sodelavka za komuniciranje in štipendijske programe
Kaja Cunk
Vodja programov in razvoja
dr. Dejan Valentinčič
Vodja Centra za družboslovno raziskovanje
Tina Geč
Študentka
Sara Gradišnik
Študentka
Stela Kocbek
Študentka

Ostali člani izvršnega odbora na Inštitutu ASEF

Drugi člani izvršnega odbora Inštituta ASEF igrajo ključno vlogo pri usmerjanju pobud in programov inštituta. Prinašajo raznolike strokovnosti in vodstvene sposobnosti, da se zagotovi doseganje ciljev inštituta ter spodbujanje inovacij in akademske odličnosti.
PRIKAŽI
Jože Rožanec
Društvo štipendistov ASEF; Qlector d.o.o.
Nina Leskovec
Celtra
Marinka Žitnik
Univerza Harvard
Matej Drev
Viaduct Inc.
Jure Leskovec
Univerza Stanford

Pretekli člani upravnega odbora

Nekdanji člani upravnega odbora ASEF so bistveno prispevali k rasti in uspehu fundacije. Njihovo vodstvo in vizija sta pomagala oblikovati smer fundacije ter postavila trdne temelje za njene tekoče in prihodnje projekte.
PRIKAŽI
Božo Cerar
Nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v ZDA
Tanja Dominko
Izredna profesorica za biologijo in biotehnologijo, Politehnični inštitut Worcester
B. Lee Peterlin
Izredni profesor za nevrologijo, direktor raziskave glavobola na Medicinski fakulteti Univerze Johns Hopkins
Nadine Prah
Član svetovalnega sveta Atlas Network in CPA (upokojen)
Jacqueline Widmar Stewart
Zagovornik avtorja in izobraževanja, upokojeni odvetnik in sodnik pro tempore
Johnny Young
Nekdanji veleposlanik ZDA v Sloveniji; CIEE; Nekdanji direktor službe za migracije in begunce pri USCCB
France Rode (1934 – 2017)
Inženir za raziskave in razvoj, Hewlett-Packard Labs; Podjetnik
Joseph F. Sutter (1921 – 2016)
Glavni inženir za Boeing 747; Višji član svetovalne skupine Boeing
James L. Oberstar (1934 – 2014)
Upokojeni član predstavniškega doma ZDA (D-8 MN)
Anton Mavretič (1934 – 2019)
Center for Space Engineering, Boston University; Ustanovitelj podjetja SIAT iz Bostona, LLC

Mentorji, ki gostijo štipendiste ASEF

O profesorju
Antlej Kaja
Predavateljica industrijskega oblikovanja na Univerzi Deakin
O profesorju
Barbič Jernej
Izredni profesor računalništva, Univerza v južni Kaliforniji, Los Angeles
O profesorju
Beguš Gašper
Izredni profesor za jezikoslovje na UC Berkeley
O profesorju
Beloglavec Hana
Docentka za pozavno na državni Univerzi Louisiana
O profesorju
Bračič Ana
Docentka na Oddelku za politične vede na državni univerzi v Michiganu
O profesorju
Cantine Marjorie
Docentka na Oddeleku za vede o Zemlji in vesolju, Univerza v Washingtonu
O profesorju
Čaval Saša
Predavateljica in raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje družbenih ved (IRiSS) in Centru za arheologijo na Univerzi Stanford
O profesorju
Dolničar Sara
Profesorica turizma na poslovni šoli Univerze v Queenslandu
O profesorju
Dolšak Nives
Profesorica in direktorica šole za pomorske in okoljske zadeve Univerze v Washingtonu v Seattlu
O profesorju
Drenik Andreas
Assistant Professor of Economics, University of Texas
O profesorju
Fidler Sanja
Docentka na Oddelku za računalništvo Univerze v Torontu v Kanadi
O profesorju
Fikfak Veronika
Izredna profesorica prava na Univerzi v Kopenhagnu, Danska
O profesorju
Fon Tacer Klementina
Docentka za reproduktivno biologijo in onkologijo na Fakulteti za veterinarsko medicino Univerze v Teksasu
O profesorju
Golob Deeb Janina
Izredna profesorica za parodontologijo na Univerzi Commonwealth v Virginiji
O profesorju
Gorjanc Gregor
Sodelavec na področju podatkovno inovativnih inovacij za AgriTech, Inštitut Roslin, Univerza v Edinburghu
O profesorju
Haule Kristjan
Profesor fizike na Univerzi Rutgers
O profesorju
J. O’Donnell Timothy
Docent za jezikoslovje na Univerzi McGill
O profesorju
Jamnik Mateja
Profesorica umetne inteligence na Univerzi v Cambridgeu
O profesorju
Jeraj Robert
Professor of Medical Physics, University of Wisconsin
O profesorju
Karlovšek Jurij
Višji predavatelj geotehniškega inženiringa na Univerzi v Queenslandu
O profesorju
Kobe Boštjan
Profesor na Fakulteti za kemijo in molekularne bioznanosti Univerze v Queenslandu, Brisbane, Avstralija
O profesorju
Košmrlj Andrej
Docent za strojništvo in vesoljsko inženirstvo, Univerza Princeton
O profesorju
Krainc Dimitri
Profesor nevrologije na Northwestern University
O profesorju
Križaj David
Izredni profesor za nevrobiologijo in anatomijo ter profesor za oftalmologijo/vizualne vede, Univerza v Utahu
O profesorju
Leskovec Jure
Izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford
O profesorju
Mohar Bojan
Profesor matematike, Simon Fraser University, Kanada
O profesorju
Murn Jernej
Docent za biokemijo, Univerza v Kaliforniji, Riverside
O profesorju
Novak Vesna
Izredna profesorica za elektrotehniko, Univerza v Cincinnatiju
O profesorju
Pavličev Mihaela
Profesor na Oddelku za teoretsko biologijo Univerze na Dunaju
O profesorju
Plecnik John
Izredni profesor prava na Cleveland State University
O profesorju
Pocivavsek Luka
Docent za kirurgijo na Univerzi v Chicagu
O profesorju
Poplin Alenka
Izredna profesorica za lokalno in regionalno načrtovanje na državni univerzi Iowa
O profesorju
Pristavec Teja
Raziskovalna znanstvenica, People Research Scientist, Meta (Facebook); Washington, DC, ZDA
O profesorju
Prša Andrej
Profesor astrofizike in planetarne znanosti na Univerzi Villanova
O profesorju
Rašković Matevž
Izredni profesor mednarodnega poslovanja in strategije na Tehnološki univerzi v Aucklandu, Nova Zelandija
O profesorju
Šajna Mateja
Profesorica diskretne matematike, Univerza v Ottawi
O profesorju
Šali Andrej
Profesor na Oddelku za bioinženiring in terapevtske znanosti Univerze v Kaliforniji v San Franciscu
O profesorju
Sarlah David
Docent za kemijo, Univerza Illinois Urbana-Champaign, ZDA
O profesorju
Seljak Uroš
Profesor astrofizike na kalifornijski Univerzi Berkeley
O profesorju
Slapničar Sergeja
Izredna profesorica računovodstva na Univerzi Queensland
O profesorju
Song Dawn
Profesorica na oddelku za računalništvo, Univerza v Kaliforniji, Berkeley
O profesorju
Trkov Mitja
Docent za strojništvo, Univerza Rowan
O profesorju
Trstenjak Verica
Profesorica evropskega prava na Univerzi na Dunaju (LLM Program) & Univerzi v Ljubljani in Inštitutu Maxa Plancka za primerjalno in mednarodno zasebno pravo v Hamburgu
O profesorju
Ule Jernej
Profesor na Oddelku za molekularno nevroznanost Univerze v Londonu in Inštituta Francis Crick
O profesorju
Velikonja Urška
Profesorica prava na univerzi Georgetown
O profesorju
Verbič Gregor
Izredni profesor za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Sydneyju
O profesorju
Verovšek Peter
Docent za zgodovino in teorijo evropske integracije na Groningen Univerzi na Nizozemskem
O profesorju
Žefran Miloš
Profesor na Oddelku za elektrotehniko in računalništvo na Univerzi v Illinoisu v Chicagu
O profesorju
Žitnik Marinka
Docentka za biomedicinsko informatiko na Univerzi Harvard

Profesorji in mentorji v Sloveniji

O profesorju
Albreht Tit
Docent na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
O profesorju
Antončič Boštjan
Profesor podjetništva na Ekonomsko-poslovni šoli Univerze v Ljubljani
O profesorju
Battelino Tadej
Profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
O profesorju
Dragoš Anna
Višja znanstvena sodelavka na Biotehniški fakulteti, Univerza v Ljubljani
O profesorju
Fortuna Barbara
Ravnateljica gimnazije ERUDIO
O profesorju
Godec Vita
Doktorica biokemije, Lenis Farmacevtika
O profesorju
Grobelnik Marko
Inštitut Jožef Stefan
O profesorju
Klemenčič Marina
Docentka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
O profesorju
Korelc Jože
Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani
O profesorju
Kosec Gregor
Direktor za raziskave in razvoj pri Acies Bio Ltd.
O profesorju
Kosem Franc
Slovenska Filharmonija
O profesorju
Markelj Jernej
Principal pri AaJM+
O profesorju
Miklavčič Damijan
Professor at the Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana
O profesorju
Pajk Žontar Tanja
Docentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani
O profesorju
Plut Theresa
Assistant Professor at the Academy of Music, University of Ljubljana
O profesorju
Sipoš David
Ustanovitelj Studia Siposh
O profesorju
Šraj Lebar Tanja
Asistentka na Oddelku za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
O profesorju
Strahovnik Vojko
Associate Professor of Philosophy at the Department of Philosophy, Faculty of Arts
O profesorju
Tori Andraž
Co-founder of Zemanta
O profesorju
Žiga Vodovnik - photo
Vodovnik Žiga
Profesor na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani

Tutorji

O profesorju
Bratko Ivan
Profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
O profesorju
Časar Zdenko
Vodja zgodnjega razvoja, Lek d. d.; Višji znanstveni sodelavec na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani
O profesorju
Deželan Tomaž
Redni profesor na Fakulteti za družbene vede
O profesorju
Grozdanov Sašo
Izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Higgsov center za teoretično fiziko Univerze v Edinburghu
O profesorju
Šporčič Anamarija
Profesorica na oddelku za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
O profesorju
Tamara Pavasović Trošt
Izredna profesorica za sociologijo, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Spoznajte prejemnike nagrad za življenjske dosežke

2020

Sunita L. Williams

Sunita Williams se je rodila v Euclidu v Ohiu v družini indijsko-ameriškega nevroanatoma Deepaka Pandye in slovensko -ameriške Ursuline Bonnie (Zalokar) Pandya, ki prebivata v Falmouthu v Massachusettsu. Očetova družina Williamsove je iz Jhulasana v okrožju Mehsana v indijskem Gujaratu, medtem ko je njena prababica po mami Mary Bohinc (prvotno Marija Bohinjec), rojena v Sloveniji, kot enajstletnica emigrirala v Ameriko, 1891 slovenska emigrantka Ursula (Strajhar) Bohinac. Williamsova je leta 1983 diplomirala na srednji šoli Needham v Needhamu v Massachusettsu. Leta 1987 je na pomorski akademiji Združenih držav Amerike diplomirala iz fizike in magistrirala iz inženirskega menedžmenta na Tehnološkem inštitutu Florida leta 1995. Sunita L. Williams (Suni) je bila leta 1998 izbrala za astronavtko NASE in je veteranka dveh vesoljskih misij Expeditions 14/15 in 32/33. Trenutno se usposablja za prvo misijo po pridobitvi certifikata Boeingovega vesoljskega plovila Starliner-drugi let posadke za to vozilo-in svojo tretjo dolgotrajno misijo na mednarodni vesoljski postaji. Williamsova in njeni kolegi v posadki tesno sodelujejo z Boeingom pri razvoju njihovih novih sistemov vesoljskih plovil, ki bodo zagotavljali povratne storitve prevoza posadke do Mednarodne vesoljske postaje in skupaj s SpaceX-ovim CrewDragonom vrnili možnost izstrelitve ljudi v vesolje z tal Združenih držav.

2019

Prof. Mia Rode

Prof. Mija Rode je vse svoje življenje posvetila promociji Slovenije, slovenskega jezika in kulture v ZDA. ASEF priznava njeno izjemno delo kot izjemno pomembno in tisto, ki je globoko povezano z poslanstvom ASEF-a pri gradnji mostov med Slovenijo in Slovenci po vsem svetu. Rode se je rodila in odraščala v Sloveniji, z družino se je pri 20. letih preselila v Chicago. Magistrirala je iz knjižničarstva na Univerzi Scranton v Pensilvaniji. Nato se je zaposlila v Univerzi v Stanfordu, kjer so jo hitro napredovali v vodjo oddelka in vodili uspešne projekte, kot so Early American Imprints in Goldsmiths-Kress Library of Economic Literature. Imenovana je bila tudi kot Stanfordova predstavnica v Kongresni knjižnici in kot višja knjižničarka na univerzi. Po upokojitvi je delala na nadgradnji učnega načrta slovenskega jezika in poučevala slovenščino v slovenski skupnosti v San Franciscu in severni Kaliforniji. Rode je imela pomembno vlogo tudi pri ustanovitvi slovenskega tečaja na Stanfordu lani v okviru Stanfordovega jezikovnega centra, ki je bil projekt ljubljanske filozofske fakultete. Program se je izkazal za priljubljenega in ga ne obiskujejo le Slovenci v tujini ali njihovi potomci, ampak tudi drugi mladi, ki jih Slovenija zanima.

2018

Prof. Dr. Duncan Haldane

Duncan M. Haldane je leta 2016 postal prvi Slovenec, ki je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Je profesor fizike Eugene Higgins na Univerzi Princeton, kjer se njegove raziskave osredotočajo na topološka stanja kvantne kondenzirane snovi, kot so topološki izolatorji. Haldane se je rodil v Londonu leta 1951 v medicinski družini, ki je zelo cenila znanost in izobraževanje. Njegova mama Ljudmila Renko je prišla iz slovenske vasi Borovlje, ki se danes nahaja na avstrijski strani Koroške (Koroška). Njegov oče je bil psihiater in je prihajal iz Škotske. Ljudmila je bila študentka medicine, ki je delala v bolnišnici, ko je spoznala očeta profesorja Haldana, takrat vojaškega zdravnika v britanskih okupacijskih silah na avstrijsko-slovenski meji. Haldanejevi starši so mu dali večkulturno dediščino s sorodniki tako na Škotskem kot v Sloveniji/Avstriji. Njegova družina je pogosto obiskovala Borovlje na poletnih počitnicah, zato je razmeroma tekoče govoril nemščino. Profesor Haldane pravi, da je njegovo znanje slovenščine žal zelo osnovno. Njegova mama je bila zelo ponosna na svojo dediščino. Čeprav je prof. Haldane odraščal v Londonu, brez sledu škotskega ali slovenskega naglasa, se je sam opredelil kot pol-škotski, pol-slovenski. Haldane je pridobil naziv B.A. leta 1973 in dr. leta 1978, oba z univerze v Cambridgeu. Od leta 1977 do 1981 je bil fizik na Inštitutu Laue-Langevin v Grenoblu v Franciji. Pridružil se je fakulteti na Univerzi v Južni Kaliforniji leta 1981. Kot član tehničnega osebja je bil v AT&T Bell Laboratories, Murray Hill od leta 1985 do 1988, od leta 1986 do 1992 pa je bil profesor na Univerzi v Kaliforniji-San Diego. Leta 1986 je bil izvoljen za sodelavca Ameriškega fizikalnega društva, od 1984 do 1988 pa je dobil štipendijo Sloan Foundation. Znan je po številnih temeljnih prispevkih k fiziki kondenzirane snovi, vključno s teorijo Luttingerjevih tekočin, teorijo enodimenzionalnih spinskih verig, teorijo frakcijskega kvantnega efekta dvorane, statistiko izključenosti, spektrom prepletenosti in še veliko več.

2017

Dr. Edi Gobec

Življenjsko delo dr. Edija Gobca je bilo preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje vpliva slovenske kulture po vsem svetu. Gobec je izdal knjigo z naslovom “Slovensko-ameriški izumitelji in inovatorji”, v kateri so zapisani izjemni dosežki Američanov slovenskega rodu. Ta knjiga je polna biografskih podatkov o ljudeh, odgovornih za razvoj nekaterih najbolj zanimivih inovacij v zadnjih 50 letih. Gobec je tudi ustanovni direktor Slovenskega raziskovalnega centra v Clevelandu. Leta 2020 je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor odlikoval dr. Gobca z redom za zasluge za življenjsko delo in prispevek k priznanju Slovenije ter bogatenje znanja o dosežkih Slovencev v zamejstvu in po svetu.

2016

Dr. Ronald Sega

Ronald Sega je ameriški astronavt s slovenskimi koreninami (njegovi stari starši so bili rojeni v Loškem potoku). Trenutno je profesor sistemskega inženiringa in podpredsednik za energijo in okolje na raziskovalni fundaciji Colorado State University, vendar je znan po vseh izjemnih dosežkih med svojim delom kot astronavt v NASA od leta 1991. Od novembra 1994 do marca 1995 je Sega je bil direktor NASA za operacije, Star City, Rusija (Center za usposabljanje kozmonavtov Gagarin), odgovoren za upravljanje dejavnosti NASA v Star Cityju. Te dejavnosti so vključevale izgradnjo organizacije in infrastrukture za podporo misij astronavtov in kozmonavtov ter znanstvenega usposabljanja za letenje na ruski vesoljski postaji Mir. Sodeloval je tudi pri usposabljanju o ruskih vesoljskih sistemih in je bil prvi Američan, ki je treniral v ruski obleki EVA (Orlan) v njihovem podvodnem objektu (Hydrolaboratory). Sega, veteran dveh vesoljskih poletov (STS-60 leta 1994 in STS-76 leta 1996), je v vesolju preletel več kot 420 ur. (Vir: Veleposlaništvo ZDA)

2015

Dr. Zvonko Fazarinc

Zvonko Fazarinc se je med šolanjem v Celju zanimal za elektroniko. Pot ga je pripeljala v Ameriko, kamor se je preselil z vso družino. Njegovo doslej uspešno delo mu je omogočilo vpis na Univerzo Stanford v Kaliforniji. Leta 1965 je začel delati v laboratoriju Hewlett-Packard. Zaradi velikih razvojnih priložnosti in dobrega dohodka je bilo takrat majhnemu podjetju zvesto. Je pa začel predavati nekatera področja fizike in elektrotehnike na oddelku za elektrotehniko na Univerzi Stanford. V podjetju Hewlett – Packard je od leta 1972 vodil številne raziskovalne projekte z medicinskega, analitičnega, komunikacijskega in sistemskega področja. Sodeloval je pri številnih izumih, med drugim pri pomembnem razvoju miniračunalnika in GPS -a.

2015

Dr. France Rode

France Rode je študiral elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani in po končanem študiju nabiral izkušnje v Nemčiji. Leta 1960 se je preselil v ZDA, kjer je San Francisco postal njegov dom. Leta 1962 je uspešno zaključil magisterij iz biomedicine na Univerzi Northwestern v Illinoisu in istega leta začel delati v Hewlett-Packardu v Kaliforniji, kjer se je začela njegova izjemna znanstvena pot. Več kot dvajset let je bil eden vodilnih inženirjev. Bill Hewlett in Dave Packard sta dr. Rode vključila v ekipo inženirjev, ki se osredotočata na razvoj računalniških naprav najmanjših dimenzij. Nekega dne je Hewlett pokazal na neroden namizni kalkulator, težak skoraj 20 kilogramov, in skupini razvojnih inženirjev, med drugim tudi dr. Rode, dejal, da si to želi ogledati v velikosti, ki bi se prilegala žepu njegove majice. Inženirji so začeli razvijati novo napravo tako, da so najprej izmerili velikost žefa svojega šefa. Nato je bil ustvarjen inovativni žepni kalkulator HP-35. Največ zaslug za izdelavo prvega integriranega vezja in zasnovo miniaturnega procesorja je pripisal dr. Rode. Rode je nenehno razvijal nove izzivalne izdelke. Po odhodu iz podjetja Hewlett-Packard je začel svoje podjetje in sodeloval pri razvoju brezstičnih radijskih frekvenčnih identifikacijskih čipov (RFID) in sprejemnikov satelitskih signalov (GPS), ki se danes uporabljajo v večini mobilnih telefonov in navigacijskih naprav za vozila. Eden njegovih genialnih izumov je bila tudi vstopnica za delo. Rode je sodeloval tudi pri razvoju prvega prenosnika. Delal je na sistemu elektronske ključavnice in ključa ter nekaterih drugih varnostnih napravah.

Asef Inštitut

Vizija

Inštitut ASEF izvaja dejavnosti izobraževanja, raziskovanja, svetovanja in založništva predvsem na področju družboslovnih in humanističnih ved. Namen inštituta je neformalno izobraževanje mladih na svojem poklicnem področju kot tudi na področju osebnostne rasti. Vizija Inštituta ASEF je spodbujati avtonomijo mladih, skrbeti za mlade z manj priložnostmi v družbi, spodbujati prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje ter mladim omogočati gibanje in mednarodno sodelovanje.

Misija

Inštitut ASEF promovira in ustvarja dejavnosti in programe, v katerih združuje mlade Slovence v Sloveniji, v tujini in po svetu. Inštitut s pomočjo triletnega neformalnega izobraževalnega programa (ASEF Junior Fellows) mladim omogoča pridobivanje pomembnih veščin in izkušenj za osebno in poklicno rast, dobrodelnost in prostovoljstvo ter neformalne poklicne (raziskovalne, akademske in delovne) dejavnosti . Mladi pridobivajo kompetence, kot so umetnost komuniciranja, mednarodno sodelovanje, napredne kompetence na različnih področjih, komunikacija v tujih jezikih, sodelovanje v mednarodnih skupinah, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna in državljanska zavest ter digitalna pismenost. Poslanstvo Inštituta ASEF je mladim omogočiti te kompetence na neformalnem, izvenšolskem in sproščenem načinu učenja.

Predstavitev Slovenije

Slovenija je majhna država z dvema milijonoma ljudi, ki se je osamosvojila leta 1991. V državi se prepletajo številne kulture, jeziki in tradicije. Slovenija velja za zelo varno državo.

Glavno mesto je Ljubljana, ki je hkrati tudi največje mesto v državi s približno 300.000 prebivalci, reka Ljubljanica pa jo razdeljuje na dva dela.. Za kolesarje in tekače so na obeh straneh reke dolge urejene poti. Za razliko od mnogih svetovnih mest se ponoči počutite varno, tudi če hodite sami.Izkušnja v Sloveniji bo študentom ponudila odlično priložnost, da odkrijejo svoje družinske korenine.

Študenti lahko izkoristijo središče Slovenije za raziskovanje drugih evropskih držav. Ker je del schengenskega območja, so potovanja na Madžarsko, v Avstrijo, Italijo in druge države, preprosta in vizum ni potreben. Dunaj je približno 150 milj severno, Budimpešta 200 milj severovzhodno, Benetke 230 milj jugozahodno in Zagreb 75 milj južno. Slovenija je gorska država s tradicijo smučanja in gosti smučarska tekmovanja svetovnega pokala.

Nenazadnje so življenjski stroški in študij v Sloveniji dostopni.

LJUBLJANA, CENTRAL SLOVENIA
PHOTO BY B. FORTUNA
LAKE BLED, NORTHERN SLOVENIA
PHOTO BY JOŠT GANTAR
KRIŽNA JAMA, SOUTHERN SLOVENIA
PHOTO BY PETER GEDEI

Slovenija kot država pripisuje veliko vrednost visoki izobrazbi. Mnogi ugledni ljudje so prišli iz Slovenije in pustili pečat v ZDA. Med drugimi so Zvonko Fazarinc in France Rode (izumitelji HP-jevega kalkulatorja), Tom Harkin, Amy Klobuchar in George Voinovich (ameriški senatorji), Željko Ivanek (nagrajenec Emmy), Luka Dončić in Goran Dragić (NBA Stars) , Anže Kopitar (zmagovalec pokala Stanley), Anton Mavretič (projekta Voyager 1 in 2), pa tudi Sunita Williams in Ronald Šega (astronavti NASA). Slovenci smo znani kot odlični inženirji, nadarjeni umetniki, inovativni misleci, delavci, pametni podjetniki in navdušeni učenci.

Za nadarjene študente želimo razširiti obzorja z zagotavljanjem dostopa do kakovostnega izobraževanja, jim pomagati pri učenju, kako biti uspešni na svetovni ravni, ter zgraditi skupnost učiteljev in voditeljev odličnosti, značaja in storitev.

Dodatne informacije o Sloveniji