Pavličev Mihaela

Profesor na Oddelku za teoretsko biologijo Univerze na Dunaju

Doktorica Pavličev je doktorirala iz ekologije na Univerzi na Dunaju leta 2003. Po doktoratu je delala v molekularni filogenetiki v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju, predvsem na področju filogenetskih odnosov pri kuščarjih in pticah. Med kasnejšim podoktorskim usposabljanjem iz kvantitativne genetike je delala na strukturi in razvoju zemljevida genotip v fenotip, najprej na Univerzi Washington St. Louis in kasneje v Centru za ekološko in evolucijsko sintezo na Univerzi v Oslu na Norveškem. Nato je eno leto preživela na Inštitutu za evolucijo in spoznanje Konrada Lorenza v Altenbergu pri Dunaju in pisavo združila s poučevanjem na Oddelku za teoretsko biologijo Univerze na Dunaju. Poleti 2013 se je pridružila fakulteti na Cincinnati Children’s, leta 2019 pa se je preselila na dunajsko univerzo. Delo dr. Pavličeve se nahaja na stiku med organizmom in populacijo: osredotoča se na razumevanje, kako vzorci fenotipske variacije in njihove osnovna genetika nastane v kontekstu pretekle evolucije in kakšne posledice imajo. Ti pristopi se uporabljajo za razumevanje človekovih škodljivih variacij, to je bolezni, na področju, ki se običajno imenuje evolucijska medicina.

Raziskovalni projekti: Zanimanje dr. Pavličeve so značilnosti organizma, ki omogočajo razvoj kompleksnih organizmov. Verjame, da moramo za razumevanje fenotipske evolucije razumeti, katere vzorce dednih fenotipskih variacij lahko razvijejo razvojni/fiziološki sistemi, kakšne so posledice specifičnih vzorcev variacije v kratkem času (populacijski genetski dcale) in na dolgi rok. (razhajanje vrst, opaženo v primerjalni biologiji) pri selekciji in premikanju ter kako se razvijajo sami vzorci variacije. Eden od ponavljajočih se evolucijskih pojavov je ločevanje variacije med lastnostmi in kasnejša individuacija delov in izvor novih bioloških enot. V tem kontekstu se delo dr. Pavličeve nanaša na vlogo pleiotropije in interakcij v tem procesu. Ta vprašanja evolutivnosti in individuacije preučuje tako v teoriji kot v empiričnem delu o evoluciji okončin in reproduktivnega sistema samic sesalcev.