Verovšek Peter

Docent za zgodovino in teorijo evropske integracije na Groningen Univerzi na Nizozemskem

Peter J. Verovšek je predavatelj (docent) za zgodovino in teorijo evropske integracije na Groningen Univerzi na Nizozemskem. Študiral je politiko (z odliko) in nemščino kot dodiplomski študent na Dartmouth College (AB 2006, summa cum laude). Nato je opravil raziskavo o stalnih učinkih spominov na drugo svetovno vojno v politiki nekdanje Jugoslavije kot ameriški štipendist Fulbright (2006-07), preden je magistriral (2008), magistriral (2010) in doktoriral (2013) iz političnih ved na Univerzi Yale. Po končanem doktoratu je tri leta preživel kot predavatelj družbenih študij na Univerzi Harvard (2013-16), kjer je bil tudi soustanovitelj in sopredsednik študijske skupine Evropske unije pri Centru za evropske študije Minda de Gunzburg. Bil je tudi imenovan za raziskovalca na Inštitutu za napredne humanistične študije v Bad Homburgu v Nemčiji, v fundaciji Jean Monnet v švicarski Lausanni in v grozdu odličnosti Normative Orders na Univerzi Goethe v Frankfurtu na Majni, Nemčija. V letih 2019–2020 je Peter v okviru štipendije British Academy Mid-Career Fellowship delal na svojem novem projektu o Jürgenu Habermasu kot javnem intelektualcu.

Raziskovalni projekti: Dr. Verovšek je kritični družbeni teoretik, ki se zanima za medsebojno povezanost demokracije, kapitalizma in nacionalne države. V okviru mednarodne politične teorije se je njegovo preteklo delo osredotočilo na to, kako socialno posredovani kolektivni spomini služijo kot vir za politične inovacije po obsežnih zgodovinskih povratkih. Dr. Verovšek si želi začeti sodelovati s študenti, ki jih zanima politična teorija 19. in 20. stoletja, mednarodna politična teorija, kritična teorija, fenomenologija in eksistencializem, tranzicijska pravičnost ter normativna vprašanja v zvezi z migracijami in Evropsko unijo. S podporo štipendije British Academy Mid-Career Fellowship je izpeljal projekt o Jürgenu Habermasu kot javnem intelektualcu. Ta nova usmeritev v njegovem delu obravnava tudi spremembe, povezane s strukturnimi spremembami v javni sferi, povezanimi z vzponom interneta in zahtevami državljanstva v digitalni dobi.