Mihaela Pavličev

Mihaela Pavličev je doktorirala iz ekologije na Univerzi na Dunaju leta 2003. Po doktoratu je delala na področju molekularne filogenetike v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju, predvsem na filogenetskih odnosih pri kuščarjih in pticah. V okviru poznejšega podoktorska raziskovanja na področju kvantitativne genetike se je ukvarjala s strukturo in evolucijo zemljevida od genotipa do fenotipa, najprej na Univerzi Washington v St. Louisu, nato pa na Univerzi v Oslu. Po raziskovalnem in pedagoškem letu na Inštitutu Konrada Lorenza za evolucijo in spoznavanje v Altenbergu pri Dunaju ter na Oddelku za teoretično biologijo Univerze na Dunaju se je leta 2013 pridružila Otroški bolnišnici Cincinnati. Leta 2019 je prešla na Univerzo na Dunaju kot redna profesorica za teoretično evolucijsko biologijo. Delo dr. Pavličev je umeščeno na presečišče med organizmom in populacijo: osredotoča se na razumevanje, kako vzorci fenotipske variacije in njim pripadajoči populacijsko-genetski vzorci nastajajo v razvoju in fiziologiji, ter kakšne posledice imajo. Ti pristopi so uporabni za razumevanje dedne variacije kakršne koli vrste; od biotske raznovrstnosti do človeških bolezni.

Raziskovalni projekti: Trenutni projekti dr. Pavličev se uvrščajo na široko področje evolucije razmnoževanja pri sesalcih. To vključuje vprašanja o tem, kaj je bilo potrebno za razvoj materinsko–fetalnega vmesnika, decidualizacije ali implantacije. Pri tem uporabljamo širok nabor metod, od enocelične transkriptomike, transgenike do histologije in raziskav na živalih.