Kevyn O’Connell: Od odmorov za kavo do kohezijske politike

Kevyn O’Connell je kot ASEF štipendistka programa Obisk Slovenije 2026 preživela 11 tednov v državi svojih starih staršev. Gostil jo je Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS) v Ribnici. Njena primerjava slovenskega in kanadskega regionalnega razvoja je skladu prinesla sveže zamisli. Njej pa je dala vez z domovino njenih prastaršev, ki sega daleč onkraj turizma.

Ponovno odkrite korenine

Kevynina vez s Slovenijo izvira od starih staršev njene mame, ki sta bila oba rojena tukaj. Letošnje poletje je bil njen drugi obisk Slovenije, a prvi, ki je bil več kot le ogledovanje znamenitosti. »Prej sem čutila, da je moja povezanost s slovensko dediščino površinska – državo sem obiskala le kot turistka, nisem imela slovenskih prijateljev in nisem govorila jezika,« pravi.

Prišla je brez predhodnih delovnih izkušenj na področju regionalnega razvoja, zato je bila tema zanjo še toliko bolj vznemirljiva: kako regije izboljšujejo življenje ljudi, ki v njih živijo. Pojasni jo preprosto.

»Moja raziskava v okviru ASEF se v resnici ukvarja z regionalnim razvojem – s tem, kako države izboljšujejo kakovost življenja svojih prebivalcev.«

Po njenih besedah se slovenske regije soočajo z znanimi ovirami, od omejenih sredstev do pomanjkanja podatkov za spremljanje napredka.

»Ker se je od drugih držav mogoče marsičesa naučiti, moj projekt preučuje, kako Kanada ureja svoj regionalni razvoj in kaj se lahko Slovenija nauči iz tega sistema.«

V osrčju slovenskega sistema regionalnega razvoja

Slovenski regionalno razvojni sklad s sedežem v Ribnici ponuja podjetjem, kmetom, nevladnim organizacijam in občinam posojila in nepovratna sredstva pod ugodnejšimi pogoji kot poslovne banke. Kevyn je bila prva štipendistka, ki jo je Sklad kdaj gostil. Pod mentorstvom Matjaža Ribaša je spoznala vizijo, poslanstvo, finančne produkte in razvojne cilje sklada. Nato je krožila po njegovih oddelkih in v praksi spoznavala posamezne podporne instrumente.

Štipendija jo je popeljala tudi zunaj Ribnice. Spoznala je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ter Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Srečala se je z regionalno razvojno agencijo Podravske regije. S sodelavcem z ministrstva je obiskala Kurentovo hišo na Ptuju in tam spoznala kurentovanje. Najbolj jo je presenetilo veliko število deležnikov: »ne le Slovenski regionalno razvojni sklad, temveč tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, dvanajst razvojnih agencij, delovne skupine, občine itd.«

Sklad ji je dal tudi vpogled, ki ga doma ne bi mogla dobiti. »V Kanadi pravzaprav ni neposredno primerljive institucije,« pravi, »zato bi bilo v Kanadi precej težko spoznati, kako sklad deluje in kako s posojili in nepovratnimi sredstvi zmanjšuje regionalne razlike.«

Kevyn je za sodelavce pripravila dve predstavitvi. V prvi je predstavila svojo akademsko pot, raziskovalne interese ter kanadski politični in gospodarski sistem. V drugi je predstavila svoje ugotovitve z naslovom Slovenija in Kanada: primerjava okvirov regionalnega razvoja, kazalnikov uspešnosti in trajnostnih trendov. Pokazala je, da se Kanada opira na regionalne razvojne agencije z jasno opredeljenimi cilji in kazalniki uspešnosti. Slovenija pa velik del regionalnega razvoja izvaja prek kohezijske politike EU in nacionalnih mehanizmov. Cilj je bil prepoznati dobre prakse, ki bi SRRS pomagale razvijati instrumente in krepiti njegovo vlogo pri trajnostnem in vključujočem regionalnem razvoju.

Ker je delala v treh organizacijah, je morala pisati za več občinstev hkrati. To je bila njena največja nepričakovana lekcija.

»Te izkušnje ne bi prav nič spremenila, saj mi je pomagala razumeti, koliko deležnikov je lahko vpletenih hkrati. Navsezadnje je to realnost javnih politik.«

Kava, Maribor in trajna vez

Za Kevyn se je prava Slovenija skrivala med sestanki. »Mislim, da se z državo resnično povežeš ne tako, da si ogledaš čim več njene pokrajine, ampak tako, da se pogovarjaš z ljudmi, ki tam živijo,« pravi. »O sodelavcih sem ogromno izvedela v drobnih trenutkih med delom – o njihovih hobijih, študiju, zanimanjih in družinah.«

Njen najmočnejši spomin pa je ASEF tradicionalni vikend izlet, tokrat v štajersko prestolnico. Tam se je prvič zares srečala z drugimi mladimi slovenskega porekla iz tujine. Slovenski štipendisti programa Raziskovanje v tujini so obiskovalcem predstavili lokalno kulturo.

V 11 tednih je obiskovala tudi tečaj slovenščine in si ustvarila prijatelje po vsej državi. Slovenijo namerava obiskovati pogosteje, se udeležiti še enega jezikovnega tečaja in ostati dejavna na dogodkih ASEF. Je edina kanadska ambasadorka ASEF, zato čuti tudi odgovornost, da promovira raziskave ASEF na področju ekonomije in k njim prispeva. Kot pravi, je to »nekaj, česar brez ASEF ne bi vključila v svoje prihodnje načrte«.

Za SRRS je bila prva gostiteljska izkušnja nedvomen uspeh. Prinesla je mednarodno izmenjavo znanja, večjo prepoznavnost dela sklada in nove povezave za prihodnje sodelovanje. Kevyn ima za vse, ki še oklevajo, kratek nasvet.

»Kar pogumno – slabih plati ni. Odnesli boste več, kot si mislite!«

Program podpirata:

Government Office for Slovenians Abroad

MOL