Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov: Kaj smo ugotovili in kako naprej?

Potek in ključne ugotovitve raziskave CRP 2019 “Kroženje možganov”

Leto se počasi bliža h koncu in v zadnjih izdihljajih 2022 zaključujemo tudi serijo objav, kjer smo v preteklih mesecih z vami delili raziskovalni proces in rezultate raziskave CRP 2019 na temo bega ter kroženja možganov. V času ko na vseh področjih izvajamo evalvacije, se bomo tudi mi ozrli nazaj in skušali povzeti tiste ključne predstavljene ugotovitve in glavne informacije o poteku izvajanja tega pomembnega projekta, nenazadnje pa je prav, da tudi razmislimo, kaj smo dosegli in kako si lahko prizadevamo ugotovljeno udejanjati v praksi.

Namen in izhodišče

Z raziskovalnim projektom CRP 2019 smo si prizadevali analizirati slovenske migracijske procese; to pomeni, da smo skušali razumeti različne dejavnike, ki spodbujajo izselitev iz Slovenije in odhod v tujino, kar pogosto zaznamujemo z besedno zvezo – beg možganov. Trenutno stanje nas nekako prisili, da do te tematike nismo popolnoma indiferentni. Letno se iz Slovenije namreč izseli med 8 in 10 tisoč ljudi, to pomeni, da Slovenija vsaki 2 do 3 leta izgubi eno celo generacijo. Ker se v gospodarsko najmočnejših državah tudi v prihodnje ne bodo branili dotoka visokousposobljenih strokovnjakov, je pravzaprav edina možnost držav izvora aktivna politika povezovanja in vključevanja v tujini profesionalno delujočih znanstvenikov in strokovnjakov v reševanje domačih razvojnih vprašanj – politika, ki jo imenujemo kroženje možganov.

Metodologija in potek

Raziskovalnega projekta smo se lotili sistematično in ga razdelili na 4 dele. V prvem delu smo primerjalno analizirali prakse in ukrepe držav za zmanjševanje izseljevanja, spodbujanje vračanja po državah in privabljanje tuje visoko kvalificirane delovne sile. V drugem delu smo opravili kvantitativno raziskavo, ki je s pomočjo anketnega vprašalnika zajela vzorec 2036-ih Slovencev z izkušnjo življenja v tujini. Tretji del je zajel kvalitativno raziskavo v obliki 20-ih polstrukturiranih intervjujev s Slovenci, ki so se izselili iz Slovenije (N = 13), in tudi s tistimi, ki so se že vrnili (N = 7). V četrtem (zadnjem) delu pa smo na podlagi vseh zbranih ugotovitev in zaključkov pripravil nabor priporočil za dosego cilja zmanjševanja izseljevanja in spodbujanje vračanja ter kroženja možganov, ki jih lahko najdete, če kliknete tukaj.

Ključni rezultati in ugotovitve

Naj vam še enkrat na enem mestu obnovimo osrednje izsledke naše raziskave:

Države spodbujajo “kroženje možganov” na različne načine: z vzpostavljanjem informacijskih točk, investicijami in privabljanjem podjetnikov, strokovnjakov, digitalnih nomadov, omogočajo davčne olajšave in posebne socialne pravice za povratnike ipd.

Slovenci se večinoma izseljujejo v mladosti, še med študijem ali takoj po koncu študija, odidejo pa v iskanju boljših pogojev za delo in življenje v tujini, zaradi boljših kariernih priložnosti ter priložnosti za študij, ki jih v Sloveniji ni.

V Sloveniji izpostavljajo slabe pogoje za zaposlitev, razvoj in napredovanje ter slabo delovno okolje. V znanstvenoraziskovalni sferi pa slabe pogoje za raziskovalno dejavnost ter financiranje.

Slovenci so večinoma pripravljeni sodelovati s Slovenijo iz tujine na svojem strokovnem področju, na znanstvenem in izobraževalnem področju, kot svetovalci in z delitvijo znanja iz tujine.

Tisti, ki se želijo vrniti, naletijo na težave s sistemsko ureditvijo, družbene probleme, probleme z zaposlitvijo in težave birokratske narave.

Rezultati primerjalne analize, kvantitativne in kvalitativne raziskave so zbrani v obsežnem zaključnem raziskovalnem poročilu projekta, ki ga lahko najdete, če kliknete tukaj.

Naj končamo s tem, da ta projekt ni nekaj, kar lahko preprosto zaključimo. Je konstanten proces iskanja novih načinov in rešitev za targetiranje te problematike ter iskanje novih povezav in vzrokov. Zaradi svoje aktualnosti pa smo pred kratkim imeli tudi dve javni predstavitvi dobljenih rezultatov, in sicer na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter v Veliki Britaniji v Londonu na dogodku Čaj z razlogom: “Kako pritegniti nadarjene Slovence iz tujine.” Tudi v prihodnje bomo glasniki našega projekta, ki ga bomo s ponosom javno predstavljali še naprej, zato prav lepo vabljeni vsi, da ste z nami na tej “misiji” in nas spremljate tudi v prihodnje.

Omenjene ugotovitve so bile pridobljene v okviru CRP projekta “Kroženje možganov,” ki se je izvajal med 1. 11. 2019 in 10. 10. 2021 ter je sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Izvajalca projekta sta bila Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (ZRC SAZU ISIM). Raziskovalni projekt je vodil doc. dr. Dejan Valentinčič.