Kako mlade spraviti na volitve? Izzivi participacije mladih
V četrtek, 18. maja, smo v sklopu serije poljudnoznanstvenih predavanj ASEF Speaker Series, kjer profesorice in profesorji ASEF predstavljajo svoja raziskovalna področja in ugotovitve. Tokrat nam je obzorja razširil dr. Tomaž Deželan, redni profesor na Fakulteti za družbene vede in raziskovalec na Centru za politološke raziskave, ki ima bogate izkušnje sodelovanja z mednarodnimi raziskovalnimi projekti in mrežami ter je (so)avtor številnih recenziranih člankov v mednarodnih revijah, znanstvenih zbornikih in monografijah. Med drugim se ukvarja z raziskovanjem klasičnih in sodobnih konceptov državljanstva, volilnimi študijami in politično participacijo ter aktivno deluje kot svetovalec za politično participacijo mladih, strokovnjak za akreditacijo visokošolskih programov ter kot strokovni ocenjevalec Evropske komisije in nacionalne agencije Erasmus+.
Na začetku predavanja nas je dr. Tomaž Deželan popeljal skozi rezultate raziskav na področju politične participacije mladih, ki se po njegovem mnenju napačno predpostavlja kot problem, namesto da bi mladinsko politično silo prepoznali kot rešitev in v tej smeri ukrepali. O mladih bi morali namreč razmišljati v skladu s spremembami in dogodki, ki so oblikovali njihovo politično socializacijo, in s pojavom ‘omreženega državljana’, ki večino informacij in novic pridobi preko družbenih omrežij. Dr. Deželan nam je predstavil zakaj je politična participacija pomembna, kakšna je podoba dobrega državljana, na kakšne načine participirajo mladi in kako jih do tega pripraviti. Po njegovih besedah: “Ne gre za vprašanje, ali mladi politično participirajo, temveč kje participirajo.”
Ena najpomembnejših oblik politične participacije je volilna udeležba, ki se od 1950ih naprej globalno zmanjšuje tudi v zelo utrjenih demokracijah. Študije, ki se posebej osredotočajo na Evropsko unijo, razkrivajo upad volilne udeležbe zlasti med najmlajšimi skupinami volivcev, kjer je abstinenca na evropskih volitvah tudi več kot 70 odstotna. Upad participacije mladih je viden pravzaprav pri vsem, kar je povezano s tradicionalno, institucionalno politiko in konvencionalnimi praksami, kot je na primer pripravljenost za kandidaturo in strankarska participacija. Problematična je predvsem odsotnost političnega predstavništva mladih, kar predstavlja pomanjkanje informacij o tej pomembni družbeni skupini.
Kot je dejal dr. Deželan: “Da mladih v politiki ni, je mit. Mladi so tam in takrat, kjer sami presodijo, da morajo biti, in ne, ko jim to povejo drugi”. V nadaljevanju nam je tako s pomočjo raziskave orisal, kakšni naj bi bili danes mladi kot državljani. Čeprav se redko udeležujejo volitev, njihove državljanske norme izražajo željo po deliberaciji, drugačno razmišljanje o družbenih problemih, oblikovanje lastnega mnenja in izvajanje samorefleksije. Moderni mladi so projektno oziroma tematsko usmerjeni ter participirajo v nehierarhičnih omrežjih z akcijami in upravljanjem družbenih stikov preko interneta, kot je na primer referendum za vodo iz leta 2021. Mladi na nek način politiko živijo, saj so politično aktivni skozi vsakodnevno življenje in na ta način oblikujejo tudi svojo identiteto (na primer s peticijami, zavračanjem potrošništva, aktivizmom na spletu ipd.). “Mladi več ne potrebujejo politikov, da se grejo politiko.” Tako kot je Greta Thunberg sama naslovila pomemben globalni problem, ne da bi za to potrebovala politično stranko.
Za konec nam je dr. Deželan predstavil še odgovor na provokativno vprašanje iz naslova predavanja: “Kako mlade spraviti na volitve?”. Rešitev problema vidi v modelu virov, interesa in rekrutacije, saj se loteva nezainteresiranosti, občutka neinformiranosti, nezaupanja in neopolnomočenosti mladih.
Dogodek, ki je hibridno potekal v Prešernovi dvorani na SAZU, je povezovala ASEF štipendistka generacije 2023 Lara Snoj in ga je bilo mogoče spremljati tudi preko Zooma.
Dogodek je bil organiziran s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urada RS za mladino.