Prvi ASEF znanstveni simpozij v Južni Ameriki: Ko umetna inteligenca postane soavtor odkritij
Na prvem znanstvenem simpoziju fundacije ASEF v Južni Ameriki so govorci razkrili, kako tehnologija spreminja temelje medicine, arheologije in raziskovalnega dela. Dogodek, ki je bil plod tesnega sodelovanja mednarodnih institucij, je obeležilo tudi aktivno sodelovanje mladih zaposlenih in strokovnjakov, ki so razpravljali o moči povezovanja med Slovenijo in Argentino.
BUENOS AIRES – “Znanstvena odkritja poganjajo civilizacijo naprej, a njihova hitrost je bila doslej omejena s človeškimi zmožnostmi,” je ob odprtju simpozija izpostavil prof. Jure Leskovec. Prvo srečanje štipendistov in profesorjev fundacije ASEF (American Slovenian Education Foundation) na južnoameriških tleh je postreglo s fascinantnim vpogledom v to, kako umetna inteligenca ne le pomaga človeku, temveč vstopa na področja, kjer ljudje sami nismo več kos količini podatkov.
Simpozij je ASEF organiziral v močnem partnerstvu z Univerzo CEMA, Veleposlaništvom Republike Slovenije v Buenos Airesu, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter Slovensko-argentinsko gospodarsko zbornico SLOAR.
Uvodoma je vse zbrane nagovoril dekan univerze UCEMA Antonio Marin, ki je izrazil dobrodošlico vsem udeležencem in poudaril pomen akademskega povezovanja. Nato je besedo prevzela njena ekselenca Tina Vodnik, veleposlanica Republike Slovenije v Argentini. V svojem nagovoru je izpostavila ključno vlogo znanstvenega sodelovanja in ohranjanja močnih vezi s slovensko diasporo, s čimer je postavila diplomatski in povezovalni okvir dogodka, ki združuje akademsko odličnost z narodno identiteto.
Dogodek je z nagovorom in strokovnim predavanjem obogatil tudi dr. Sergio Pernice, direktor oddelka za inženiring v umetni inteligenci na univerzi UCEMA. Njegov prispevek je poudaril akademsko globino in pomen lokalnega, argentinskega partnerstva v tem transatlantskem znanstvenem dialogu.
Virtualni znanstvenik, ki ne spi
Osrednja tema, ki jo je predstavil prof. Jure Leskovec s prestižne univerze Stanford, je koncept AI agentov kot “ko-znanstvenikov”. Njegov laboratorij je razvil sistem Biomni, prvi splošni biomedicinski AI agent, ki že danes avtomatizira raziskovalne procese. Za razliko od splošnih modelov, kot je ChatGPT, Biomni dejansko uporablja bioinformacijska orodja, načrtuje laboratorijske protokole in analizira kompleksne genske podatke, s čimer znanstveni proces pospeši za več kot desetkrat.
Medicina: Od ugibanja k natančni napovedi
O prihodnosti preciznega medicinskega zdravljenja je spregovoril dr. Robert Jeraj, profesor na Univerzi Wisconsin-Madison in ASEF mentor, ki poudarja prehod v dobo “medicine 4P” (napovedovanje, personalizacija, preprečevanje in sodelovanje). Umetna inteligenca danes v 85 % primerov diagnosticira bolezni s prepoznavo vzorcev, ki so za človeka nevidni. Vizija prihodnosti, pri kateri slovenski strokovnjaki sodelujejo z raziskovalci z MIT, pa je prehod od splošnih presejalnih testov k popolnoma personalizirani oceni tveganja.
Arheologija: Vsaka pokrajina je nova lekcija
Kako UI spreminja naš pogled na zgodovino, je prikazala raziskovalka na Arheološkem centru Stanford in ASEF mentorica dr. Saša Čaval. Z uporabo tehnologije LiDAR in algoritmov strojnega učenja so raziskovalci v Mehiki z 99-odstotno natančnostjo locirali majevske vodne vire, v Bosni in Hercegovini pa so po prilagoditvi modela na specifičen kraški teren identificirali neverjetnih 23.600 arheoloških najdbišč.
Glas nove generacije: Okrogla miza z argentinskimi štipendisti
Poseben poudarek simpozija je bil namenjen prihodnosti slovensko-argentinskega sodelovanja in prenosu znanja v praksi. Na okrogli mizi, ki je sledila predavanjem, so sodelovali argentinski ASEF štipendisti, danes uspešni mladi zaposleni: Magdalena Eciolaza, Bautista Ciro Kraševec in Mariano Figueroa.
Kot mladi talenti, ki so svoje veščine izpopolnjevali v okviru štipendijskih programov fundacije, so poudarili pomen mednarodne mobilnosti za svojo karierno pot. Razpravljali so o tem, kako lahko slovenska diaspora v Južni Ameriki, podprta s strani organizacij, kot je SLOAR, služi kot most za tehnološki prenos in poslovne inovacije med obema domovinama.
Ključno sporočilo: AI kot ojačevalec človeškega uma
Skupni imenovalec simpozija je bil jasen: umetna inteligenca ne nadomešča strokovnjakov, temveč deluje kot njihov ojačevalec. Znanost postaja hitrejša, bolj dostopna in sledljiva. Kot je zaključil prof. Leskovec: “Vsak znanstvenik ima zdaj na voljo celotno ekipo virtualnih vrhunskih strokovnjakov, kar ob podpori državnih institucij in akademske sfere radikalno znižuje ovire za vstop v svet vrhunskih inovacij.”
Prvi ASEF znanstveni simpozij v Južni Ameriki je potrdil vlogo fundacije in partnerjev kot ključnega mostu med slovenskim znanjem v tujini in lokalnim okoljem, obenem pa odprl vrata novim priložnostim na tej celini.