Tlakovanje novih stez za imunoterapijo raka s celicami CAR-T
V četrtek, 20. aprila, je potekalo predavanje v sklopu serije poljudnoznanstvenih predavanj ASEF Speaker Series, kjer profesorice in profesorji ASEF predstavljajo svoja raziskovalna področja in ugotovitve. Tokrat je nastopil dr. Anže Smole, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Predavatelj se ukvarja z razumevanjem delovanja imunskega sistema in razvojem naprednih načinov zdravljenja kompleksnih bolezni kot sta rak in avtoimunost s celično imunoterapijo. Po dodiplomskem in doktorskem študiju v Sloveniji je svojo raziskovalno pot nadaljeval kot podoktorski raziskovalec na Univerzi v Pensilvaniji (ZDA) v skupini dr. Daniela J. Powella, Jr. na Centru za celične imunoterapije, ki ga vodi Carl H. June, oče celične imunoterapije s celicami CAR-T.
V raziskavi, ki je bila predstavljena, je mednarodna skupina 26-ih raziskovalcev, tudi z dr. Smoletom, razvila inovativno in klinično pomembno gensko platformo Uni-Vect. Platforma omogoča nadgradnjo celic CAR-T z novimi funkcijami, z namenom izboljšanja učinkovitosti in varnosti.
Spoznali smo, da je celična imunoterapija s CAR-T (angl. »Chimeric Antigen Receptor T cells«) prvi klinično odobren pristop zdravljenja nekaterih krvnih rakov z uporabo gensko spremenjenih celic T. Kljub temu pa se ta pristop srečuje s številnimi izzivi. Primer je omejena učinkovitost delovanja pri čvrstih tumorjih, ki predstavljajo večino rakastih obolenj, pogosto pride tudi do škodljivih stranskih učinkov, kot je citokinska nevihta, kjer gre za buren imunski odziv, ki lahko privede do življenjsko ogrožajočih zapletov.
Postopek zdravljenja s pomočjo celične imunoterapije je personaliziran, kar pomeni, da je treba za izvedbo terapije vsakemu bolniku posebej odvzeti lastne celice, jih modificirati in nato vstaviti nazaj v telo, kjer napadejo rakave celice. Cilj nadaljnih raziskav je celično imunoterapijo narediti dostopnejšo in učinkovitejšo – z razvojem univerzalne terapije, ki bi bila primerna za večje število ljudi. Pot do te točke bo sicer zamudna in draga, a raziskovalcem na tem področju motivacije in zagona nikakor ne manjka, je poudaril dr. Smole.
V prihodnosti bi lahko torej imunoterapija nadomestila kemoterapijo v prvi bojni liniji v spopadu z rakom, saj bi ta bila precej manj agresivna za bolnika. Vredno pa je omeniti tudi, da je za razvoj tega področja v veliki meri zaslužna punčka Emily, ki je prva prejela in preživela imunsko terapijo za levkemijo, kar je raziskovalce in strokovno javnost navdalo z upanjem in svežim zagonom za nadaljnji razvoj. Kot naročeno, pa nas je obiskovalec zdravnik s Pediatrične klinike opomnil, da je na dan predavanja minilo točno tri leta od uporabe prve imunoterapije s CAR-T v Sloveniji.
Dogodek je potekal v hibridni obliki, tako na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani kot prek Zoom povezave, povezovala pa ga je štipendistka ASEF generacije 2023 Simona Gričar.
Dogodek je bil organiziran s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urada RS za mladino.