Predstavitev rezultatov kvantitativne raziskave
Promocija rezultatov in ugotovitev raziskave CRP 2019 “Kroženje možganov”
Večkrat smo že omenili problematiko bega možganov, ki jo želimo nasloviti z učinkovito politiko kroženja možganov, s katero bi “nazaj” v Slovenijo pritegnili nadobudne posameznike ali vsaj omogočili plodno sodelovanje v tujini živečih Slovencev s svojo domovino. V nadaljevanju vam prikazujemo kratek pregled spektra vidikov, povezanih z vračanjem v Slovenijo, do katerih smo prišli v sklopu raziskave CRP 2019 na temo kroženja možganov.
Razlogi za vrnitev v Slovenijo v prihodnosti
Največ respondentov, ki se bodo vrnili v Slovenijo (N = 287), je kot razlog navedlo, da se želijo ponovno zbližati z domačimi oz. domovino (40,07 %). Sledi razlog, ki navaja boljše naravne in socialne pogoje (narava, šolstvo, standard življenja …).
Kaj bi se moralo v Sloveniji spremeniti, da bi se Slovenci vrnili?
Največ Slovencev, ki je trenutno v tujini, meni, da bi se za njihovo vrnitev morala spremeniti družbenopolitična ureditev (39,94 %). To nezadovoljstvo se navezuje na neprimerno plačilo glede na vloženo delo, prisotna je želja po spremembi slovenske mentalitete, kjer bi bili drugačnost in tujost boljše sprejeti. Respondenti so pogosto navajali, da v družbi vlada nepotizem ter da so birokratski postopki prezapleteni in zastareli. Prav tako izpostavljajo, da je v Sloveniji premalo vložkov v razvoj znanosti in tehnologije ter spodbujanja sodelovanja v mednarodnem okolju.
Vrnili pa bi se ob izboljšanju delovnih pogojev in večji možnosti profesionalnega napredka, želijo si boljših odnosov na delovnem mestu, pravičnega nagrajevanja glede na uspeh ter več kariernih priložnosti.
Razlogi za ostajanje v tujini
Izmed vseh respondentov (N = 2.036) je 546 takih, ki ne razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo. Odbijajo jih predvsem slabi pogoji za delo in življenje – npr. slaba pokojninska in davčna ureditev, nezmožnost pridobitve službe in kvalitetnega znanstvenega udejstvovanja. Odbijajo jih tudi slabe družbenopolitične razmere – npr. birokratska zapletenost, splošna negativnost, previsoki davki. To je komplementarno z dejavniki, ki jih privlačijo v tujini: in sicer dobri življenjski in delovni pogoji (dobra finančna podpora države, odprti ljudje, višje vrednote) in dobra družbenopolitična ureditev (urejenost, boljša zdravstvena oskrba, manj diskriminacije).
Sodelovanje s Slovenijo iz tujine
Pomemben vidik našega preučevanja je ugotoviti, ali so v tujini živeči Slovenci pripravljeni sodelovati z domovino. Po prejetih podatkih je razvidno, da je 43 % takih, ki so pripravljeni na nekem področju sodelovati s Slovenijo ali pa to že počnejo, najpogosteje navajajo strokovno sodelovanje. Druge vrste sodelovanja so večinoma vezane na delitev znanja, povezovanje Slovenije s tujino in sodelovanje na znanstvenem področju.
Razlogi za vrnitev v Slovenijo
Nekateri respondenti pa so življenje v tujini že izkusili in se nato vrnili v Slovenijo. Izmed vseh udeležencev je bilo 245 takih, ki so se vrnili, kot najpogostejši razlog za vrnitev pa navajajo družino. Druga dva pomembna dejavnika pa sta še zaposlitev in študij.
Respondenti so se torej za življenje v tujini večinoma odločili zaradi dobrih pogojev, ki jih ta ponuja na področjih, kjer ima Slovenija pomanjkljivosti. Slednje respondenti vidijo predvsem na delovnem in družbenopolitičnem področju, tujina jim predstavlja tudi boljše možnosti za izobraževanje in zaposlitev, ki jih v Sloveniji ni. Vsekakor pa je pomembno izpostaviti to, da so posamezniki iz tujine pripravljeni v veliki meri sodelovati s Slovenijo ter krepiti dobre odnose in tako skrbeti za kroženje znanja, kar je eden ključnih stebrov politike kroženja možganov.
Omenjene ugotovitve so bile pridobljene v okviru CRP projekta “Kroženje možganov,” ki se je izvajal med 1. 11. 2019 in 10. 10. 2021 ter je sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Izvajalca projekta sta bila Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (ZRC SAZU ISIM). Raziskovalni projekt je vodil doc. dr. Dejan Valentinčič.