Ideje “tretje slovenske univerze”
Promocija rezultatov in ugotovitev raziskave CRP 2019 “Kroženje možganov”
Ideja o tretji slovenski univerzi se je pojavila konec osemdesetih oziroma ob osamosvojitvi Slovenije, vendar ni bila nikoli uspešno implementirana. Posebna pa je zato, ker odpira eno redkih perspektiv, ki jih Slovenija ima za spopad s posledicami bega možganov.
Prva skupina zamisli o tretji univerzi zadeva več vsebinskih sklopov:
A) Bogatenje slovenskih univerz in znanosti z znanjem strokovnjakov slovenskega rodu, ki delujejo na tujem z njihovim občasnim vključevanjem v pedagoški proces na slovenskih univerzah.
B) Poglabljanje znanstvenega raziskovanja v okviru skupnega slovenskega kulturnega prostora in sodelovanje med znanstveniki iz Slovenije, zamejstva in po svetu.
C) Vključevanje Slovencev zunaj meja Slovenije v izobraževanje in raziskovanje v Sloveniji pri učenju slovenskega jezika, zgodovine, kulture, sodobnih družbenih pojavov.
D) Prodor slovenske znanosti v svet s pomočjo znanstvenikov slovenskega rodu na tujem in odpiranje možnosti za izpopolnjevanje in izobraževanje naših strokovnjakov na uglednih svetovnih univerzah.
Druga skupina idej se je osredotočila na stališče, da za dolgoročno strategijo potrebujemo centralno institucijo z določenim sedežem, hkrati pa da bi morali v tujini živeče strokovnjake povabiti, da postanejo člani slovenskih strokovnih društev. Še posebej bi se morali angažirati pri gostovanju strokovnjakov slovenskega rodu in s tem doseči razširitev slovenskega intelektualnega sveta. “Tretja univerza” bi prav tako morala biti neodvisna od političnih ustanov.
Ne glede na vse pa se moramo zavedati, da so slovenski strokovnjaki po svetu na svojih delovnih mestih sedaj že “doma” in ne čakajo na “povabilo” za vrnitev, ki so ga pripravljeni sprejeti brez odlašanja. Za slovenski prostor so neprecenljivi, saj je njihova glavna sposobnost ta, da lahko predavajo v slovenščini in da jim slovenski miselni okvir ni tuj. S tem ozirom v mislih morajo nastajati vsi programi, ki si prizadevajo povezovati slovenske strokovnjake doma in po svetu. Več o reševanju te problematike pa razkrijemo prihodnjič.
Omenjene ugotovitve so bile pridobljene v okviru CRP projekta “Kroženje možganov,” ki se je izvajal med 1. 11. 2019 in 10. 10. 2021 ter je sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Izvajalca projekta sta bila Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (ZRC SAZU ISIM). Raziskovalni projekt je vodil doc. dr. Dejan Valentinčič.