Miha je študiral biotehnologijo v Ljubljani, Münchnu in Cambridgeu. Leta 2017 je zaključil doktorat na univerzi LMU v Münchnu (LMU München) in centru Helmholtz Zentrum München, kjer se je posvečal raziskovanju prepleta med biokemijo RNK in razvojno biologijo. Leta 2018 je začel z doktorskim študijem (postdoktorskim raziskovanjem) na Inštitutu Francisa Cricka (The Francis Crick Institute) pod mentorstvom Jerneja Uleta. Ko je leta 2020 prejel štipendijo Wellcome Trust ECR za prehod iz postdoktorskega raziskovalca v samostojnega vodjo raziskav (postdoc-to-PI), je bil Miha Modic najprej višji sodelavec Sir Henry Wellcome (Sir Henry Wellcome Senior Fellow) v Uletovem laboratoriju. Leta 2023 je kot prejemnik nagrade King’s Prize Fellow ustanovil svojo neodvisno raziskovalno skupino, ki deluje med univerzo King’s College London in Kemijskim inštitutom.

V letu 2025 je Miha sprejel vabilo (profesuro) na Carl Zeiss Center za sintetično genomiko, ki deluje med Univerzo v Heidelbergu, Univerzo v Mainzu in Tehnološkim inštitutom Karlsruhe (KIT). Trenutno je tam zaposlen kot profesor in vodja Oddelka za genomiko in razvoj.

Raziskujemo, kako se beljakovine, ki vežejo RNK, in same RNK povezujejo v biomolekularne kondenzate, ki med odločanjem o usodi celic z visoko prostorsko in časovno natančnostjo usklajujejo izražanje genov. Da bi to dosegli, razvijamo in uporabljamo eksperimentalne ter računalniške pristope za kartiranje omrežij interakcij med RNK–RNK in RNK–beljakovinami, prepoznavamo molekularna načela, ki usmerjajo nastajanje kondenzatov, in načrtujemo sintetične sisteme RNK za preučevanje njihove biološke funkcije.

Vzporedno razvijamo metode strojnega učenja in bioinformatska orodja za napovedovanje interakcij med RNK in beljakovinami ter za dekodiranje post-transkripcijskih regulativnih omrežij. Z integracijo molekularne biologije, genomike, sintetične biologije in umetne inteligence želimo odkriti temeljna načela regulacije genov ter jih uporabiti za razumevanje razvoja organizmov in človeških bolezni.