David Križaj
Opis:
David Križaj je predstojnik Katedre Ralpha in Mary Tuck (Ralph and Mary Tuck Presidential Endowed Chair) na Medicinski fakulteti Univerze v Utahu, trenutno pa deluje tudi kot direktor programa za usposabljanje na področju raziskav vida (Vision Research Training Program), ki ga financira NIH na Univerzi v Utahu. Podiplomski študij je zaključil na Medicinski fakulteti Univerze v New Yorku (NYU School of Medicine), podoktorsko izpopolnjevanje iz retinalne nevrobiologije pa na Univerzi Kalifornije v San Franciscu (UCSF). Preden se je leta 2007 preselil v Salt Lake City z namenom raziskovanja sinaptičnega prenosa in očesne mehanotransdukcije, je bil član pedagoško-raziskovalne zasedbe na UCSF. Cilj njegovih raziskav je opredeliti molekularna pravila, ki uravnavajo očesni tlak v sprednjem delu očesa ter zaznavanje tlaka v mrežničnih nevronih in glialnih celicah, z namenom razvoja novih zdravil za glavkom. Laboratorij združuje biofiziko, celično fiziologijo in omiko (»-omics« pristope) s študijami na transgenih živalih z izbitimi mehanosenzitivnimi kanali v tkivih. Vključuje tudi translacijske projekte, kot so sodelovanja z farmacevtskimi kemiki in bioinženirji pri razvoju novih spojin z visoko afiniteto, ki ciljajo mehanotransdukcijo, mikrofleidne nove alternativne modele (NAM) za proučevanje interakcij med trabekularno mrežo in Schlemmovim kanalom ter nanoliposomske platforme s počasnim sproščanjem, namenjene nevrozaščiti pri glavkomu.
Raziskovalni projekti:
Laboratorij profesorja Križaja se ukvarja z očesnim zaznavanjem mehaničnih dražljajev (mehanosenzibilnostjo) od roženice do vidnega živca. Projekti, ki jih financirajo NIH (Nacionalni inštituti za zdravje) in zasebne ustanove, vključujejo elektrofiziološke raziskave mehanosenzitivnih kanalov (Piezo1, TRPV4, TREK-1) kot integratorjev mehaničnih parametrov (raztega, prožnosti matriksa, laminarne/oscilatorne strižne napetosti in sprememb prostornine celic) pri dinamičnem uravnavanju očesnega tlaka ter preučevanje, kako prekomerna ali nezadostna stimulacija teh mehanizmov vodi do fibroze in očesne hipertenzije. Vzporedne študije so osredotočene na vlogo zaznavanja mehaničnih dražljajev pri vidnem signaliziranju, nevrovnetju in glavkomu, s močnim poudarkom na nevrozaščitnem zdravljenju. Sodelovalni projekti zajemajo tudi raziskave roženične bolečine, kratkovidnosti (miopije), proliferativne vitreoretinopatije in degeneracije rumene pege.