AAIC 2026 – Od zamisli do industrije: Kako umetna inteligenca preoblikuje evropsko inovacijsko okolje
AAIC 2026 – Od zamisli do industrije: Kako umetna inteligenca preoblikuje evropsko inovacijsko okolje
V prostorih zvezne Avstrijske gospodarske zbornice na Dunaju je konec septembra potekal eden največjih regijskih dogodkov na področju uporabne umetne inteligence – konferenca Applied Artificial Intelligence (AAIC 2026). Enodnevnega dogodka, ki je združil strokovnjake, inovatorje in odločevalce iz več kot 12 držav, se je udeležil tudi del ekipe Inštituta ASEF. V središču razprav je bilo ključno vprašanje: kako teoretični napredek tehnologij umetne inteligence varno, učinkovito in trajnostno prenesti v realno gospodarstvo ter družbo.
Dokler tehnologija ne najde svoje poti v praktično aplikacijo, ostaja le neizkoriščen potencial. To vodilo je odmevalo skozi celotno konferenco, kjer so predstavniki avstrijskega gospodarstva in politike predstavili korake za dvig digitalne zrelosti podjetij. Avstrija si z vlaganji v višini 5,5 milijarde evrov v aplicirano znanost ter mrežo Evropskih digitalnih inovacijskih vozlišč (EDIH) prizadeva postati ena izmed petih vodilnih držav na področju umetne inteligence v Evropi. Na tem področju pa jasne cilje postavlja tudi Slovenija. Kljub manjši absolutni finančni pahljači ima naša država izjemno močno raziskovalno bazo z dolgo tradicijo ter mednarodnim raziskovalnim centrom pod okriljem Unesca (IRCAI). Po sprejeti Nacionalni strategiji na področju umetne inteligence (NpUI 2030) Slovenija do leta 2030 načrtuje okoli 110 milijonov evrov javnih vlaganj (Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo RS), s katerimi želi pospešiti prenos znanja iz raziskovalnih sfer v gospodarstvo ter okrepiti digitalno preobrazbo malih in srednjih podjetij preko domačih vozlišč, kot je EDIH DIGI-SI. Pomemben gradnik pri povezovanju raziskav, izobraževanja in praktične uporabe UI v slovenskem prostoru predstavlja tudi KCUI (Kompetenčni center za umetno inteligenco), katerega del je tudi Inštitut ASEF, in deluje kot stičišče za spodbujanje inovacij, mednarodnega sodelovanja ter prenosa dobrih praks v domače okolje
Od pilotnih projektov do masovne uporabe: Kako tehnološki velikani in ustvarjalci uvajajo UI
Implementacija umetne inteligence v velike sisteme prinaša specifične izzive. Verena Trost iz družbe IBM je na konferenci predstavila pristop tehnološkega giganta, ki temelji na načelu “odprava, poenostavitev, avtomatizacija”. Udeležencem je položila na srce, da bo tekmovalni pritisk v prihodnosti naredil vlaganja v UI neizogibna, vendar uspeh ne bo odvisen zgolj od tehnologije, temveč od osredotočenosti na ljudi – z ustreznim preusposabljanjem in spremembo vedenjskih vzorcev.
O drugačni naravi UI tehnologije je spregovorila Clara Cordes, vodja produktov pri Canvi. Za razliko od tradicionalnih, determinističnih orodij, ki ob enakem vnosu dajo vedno enak rezultat, UI zahteva povsem nov kreativni proces, je izpostavila. Pri Canvi zato spodbujajo premik od prvotne ideje do končnega rezultata skozi t. i. vizualno umetno inteligenco, ki omogoča hitro testiranje in prilagajanje idej.
Pospeševalnik inovacij in hitrost razvoja: Kje so meje?
Hitrost razvoja na področju programiranja ter avtomatizacije je izjemna. Kot so izpostavili sodelujoči na panelu o UI kot pospeševalcu inovacij, ki ga je vodil dr. Reinhard Willfort (univerzitetni predavatelj v Gradcu in na Dunaju, član ISN) ob predstavitvi Jeremiasa Fuchsa (Localmind), so razvojne ekipe še pred nekaj leti potrebovale pol leta za razvoj začetnega prototipa, medtem ko danes delujoče rešitve pripravijo že v nekaj dneh.
A ta izjemna hitrost prinaša tudi opozorila razvijalcev: če bomo celotne ustvarjalne in tehnične procese prehitro prepustili avtomatizaciji, tvegamo, da bomo čez nekaj let ostali brez ustrezno usposobljenih strokovnjakov, ki razumejo ozadje teh procesov.
UI v proizvodnji: Od pekarn do mizarstev
Poseben poudarek konference je bil namenjen aplikaciji UI v proizvodni industriji. Franz Sumecz (AI5Innovation) je predstavil koncept “Test Before Invest” (TBI) oz. Preizkusite, preden investirate, ki malim in srednjim podjetjem omogoča varno testiranje digitalnih rešitev pred finančnim vložkom.
Konkretne primere iz prakse sta prikazala Michael Rossbory (COMET Centre), ki je predstavil uporabo strojnega učenja za samodejno optimizacijo parametrov industrijskih strojev, kar drastično skrajša čas nastavitve – učinkovitost rešitve so med drugim potrdili s primeri iz pekarske industrije. Christian Wogerer (PROFACTOR) je prikazal vlogo UI in robotike pri prilagodljivi avtomatizaciji ter zniževanju stroškov dela, kar že uspešno uporabljajo v mizarstvu in pohištveni industriji.
Nadzor, etika in gradnja trajnostnega ekosistema
Pomembno sporočilo konference je podal Daniel Eder (Akkodis), ki je poudaril, da UI strategija danes ni več tehnično, temveč poslovno vprašanje: “Prihodnost ni v umetni inteligenci vsepovsod, temveč v umetni inteligenci, ki jo še vedno lahko nadzorujemo.”
O gradnji spodbudnega okolja za UI podjetja so na zaključnem panelu razpravljali ustanovitelji in predstavniki podpornih institucij (Sistema, Ketryx, FFG, Advantage Austria). Strinjali so se, da regija ponuja izjemno kakovost življenja in močne tehnične univerze, kar v Avstrijo privablja vrhunske inženirje. Prav tako stroga evropska regulacija (kot je Evropski akt o umetni inteligenci) ter osredotočenost na etično umetno inteligenco ne predstavljata nujno ovire, temveč lahko postaneta ključna konkurenčna prednost pri gradnji zaupanja vrednih in zanesljivih rešitev.
Kaj udeležba pomeni za ASEF?
Udeležba na konferenci AAIC 2026 je članom Inštituta ASEF ponudila neprecenljiv vpogled v trenutne globalne in regijske trende ter zahteve trga. Kot organizacija, posvečena kroženju znanja in podpori mladih talentov, pridobljena spoznanja vključujemo v razmislek o razvoju naših izobraževalnih in raziskovalnih programov. Verjamemo, da je prav povezovanje vrhunskega znanja, etike in praktične uporabnosti tisto, kar bo mladim talentom omogočilo ustvarjanje prebojnih rešitev s pozitivnim družbenim učinkom.