Kako se znanost in umetnost prepletata?

V torek, 23. februarja, je potekalo že drugo letošnje predavanje v sklopu ASEF Mladi umi. Predaval je štipendist ASEF Tim Prezelj, ki nam je približal prepletenost naravoslovne znanosti in umetnosti. Predavanje z naslovom “Laboratorijska biologija kot krojačica evropske vizualne umetnosti 19. in 20. stoletja” je osvetlilo, kako povezana so znanstvena in tehnična odkritja z umetnostjo. Timovo predavanje je poslušalce popeljalo od samih začetkov razvoja sistematike in taksonomije v biologiji do odkritja mikroskopa, Darwinove teorije in sodobne umetnosti.

Tim se je nekoliko dlje zadržal pri Ernestu Haeckelu, nemškemu naravoslovcu in umetniku, in njegovemu delu Umetnostne podobe narave. Zanimivo je bilo tudi, ko je predstavil Aleksandra Fleminga v javnosti nepoznani luči, to je kot umetnika! Fleminga poznamo kot škotskega mikrobiologa in farmakologa, ki je odkril antibiotično snov penicilin, a ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem. Tim je predstavil Flemingov doprinos na področju umetnosti, saj je slednji platno zamenjal za bakterijsko gojišče in oljne ter vodne barve za bakterijske kulture. Ustvarjal je slike s pomočjo mikroorganizmov, kar je zahtevna tehnika, saj je osnova izjemno poznavanje mikroorganizmov.

ASEF se v projektu ASEF Mladi umi povezuje z lokalnimi organizacijami, ki delujejo v krajih, od koder prihajajo predavatelji. Pri organizaciji Timovega predavanja smo se povezali s Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Pomen knjižnic in njihove dodane vrednosti okolju je predstavila direktorica knjižnice mag. Breda Podbrežnik Vukmir. Celoten dogodek pa je povezovala štipendistka ASEF Urša Uršič.