Ustanavljanje lastnega podjetja v mladosti ima prednost. Ko si mlad, gledaš na rizike drugače.

V četrtek, 11. maja, so štipendisti ASEF prisluhnili novi zgodbi v ciklu pogovorov z izjemno uspešnimi Slovenci. Tokratna ASEF zgodba je gostila Andraža Logarja, soustanovitelja in direktorja podjetja 3fs. 

Andraž Logar se je po šolanju na Gimnaziji Kranj vpisal na Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V tretjem letniku je postal finalist L’Orealovega natečaja industrijskega dizajna v Parizu, zaradi česar se je začel spogledovati s svetom. Študij je predčasno zapustil in se vpisal na Media Design School v Aucklandu na Novi Zelandiji, kjer je leta 2003 diplomiral iz računalniško podprte animacije in oblikovanja. 

3fs kot trije ‘falirani’ študentje je ideja, podkrepljena z marketinškimi vektorji, ki je Logarju zelo ljuba. Stereotip ‘faliranega’ študenta, ki preneha z akademsko kariero, ko začne razmišljati o lastnem podjetju je po njegovem mnenju velikokrat kar pravilo v podjetništvu. Tako se je začela tudi zgodba podjetja 3fs. Štirje mladi samozavestni soustanovitelji so se spoznali online,  ustvarili uspešno spletno stran in po tem testu sklenili, da lahko dobro sodelujejo. S takratno revolucionarno miselnostjo in občutkom prednosti, (Slovenija bila takrat ena izmed najhitrejših držav, ki so se priklopile na internet) je nastalo uspešno podjetje. 

Danes v podjetju razvijajo celostne visokotehnološke rešitve s področja telekomunikacij, interneta stvari ter finančnih in medicinskih tehnologij. Podjetje izvaža 99 odstotkov storitev in je ustvarilo tudi lastna spin-off podjetja, kot so Toshl, Toonia, Tricky Tribe in Lake. “Smo nekakšna zunanja outsourcing firma, ki multinacionalkam rešuje inovacijske probleme.” je svoje podjetje opisal g. Logar.

Izjemno uspešnost določa eno izmed njihovih začetnih pravil, ki se ga držijo še danes: investicija profita izključno v lasten razvoj. Njihovo prvo prelomnico tako označuje preselitev prve firme v Ameriko in odtujitev intelektualne pravice, ki so jo dali v roke nekaj zaposlenim, kar se je manifestiralo v podjetje Toshl, ki še danes uspešno deluje. Naslednji pogoj za uspeh je izbira kadra. Iščejo namreč ljudi, ki se zavedajo, da ima njihovo delo posledice v družbi in čutijo ponos pri skupnem ustvarjanju izdelkov.

Pogovor je potekal tudi o idejah in komplementarnosti ljudi v ekipah. V njihovem podjetju namreč velja, da je vrednost ideje pogojena s tem, kako jo realiziraš. Tisti, ki prepoznavajo ideje so ponavadi tisti, ki imajo dober stik s trgom. To so lahko na primer inženirji, ki se iz naravoslovja usmerijo v družboslovno sfero in jim začne delovati še drug del možganov. V njihovem podjetju tako uspešno združujejo v ekipe ljudi z zelo heterogenim ozadjem, kot so na primer filozofi, družboslovci in inženirji. 

Na koncu se je gost z anekdotami dotaknil vpliva širše družbe na posameznika, ki je pomemben, čeprav vsak živi v svojem mehurčku. Poudaril je pomembnost zavedanja, da so podjetniki deležniki družbe, ki lahko plačajo za posledice, če ta družba ne funkcionira dobro. V slovenski družbi, izobraževalnem sistemu in poslovnem ekosistemu so potrebne spremembe, ki bi ustvarjale interdisciplinaren narod in kadre, ki niso omejeni le na ozko področje znanja in so sposobni prepoznati in zagrabiti niše ter bi spodbujale dodano vrednost kvantitete branja literature. 

Pogovor je vodil Gregor Kržmanc, štipendist ASEF generacije 2022. Projekt ASEF zgodba izvaja ASEF s podporo Urada RS za mladino in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.