Prvi ASEF znanstveni simpozij v Južni Ameriki

BUENOS AIRES – »Znanstvena odkritja poganjajo civilizacijo naprej, vendar je bil njihov tempo doslej omejen s človeškimi zmožnostmi,« je na otvoritvi simpozija izpostavil prof. dr. Jure Leskovec. Prvo srečanje štipendistov in profesorjev ustanove ASEF (Ameriško-slovenska izobraževalna naklada) na južnoameriških tleh je ponudilo fascinanten vpogled v to, kako umetna inteligenca ne le pomaga ljudem, temveč vstopa na področja, kjer sami zaradi same količine podatkov ne zmoremo več delovati.

Simpozij je organiziral ASEF v močnem partnerstvu z Univerzo UCEMA, Veleposlaništvom Republike Slovenije v Buenos Airesu, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter Slovensko-argentinsko gospodarsko zbornico (SLOAR).

Dogodek se je začel z nagovorom dekana univerze UCEMA Antonia Marina, ki je pozdravil vse udeležence in poudaril pomen akademskega povezovanja. Sledil je nagovor njene ekscelence Tine Vodnik, veleposlanice Republike Slovenije v Argentini. V svojem nagovoru je izpostavila ključno vlogo znanstvenega sodelovanja in ohranjanja močnih vezi s slovensko diasporo, s čimer je dogodku postavila diplomatski in sodelovalni okvir, ki združuje akademsko odličnost z nacionalno identiteto.

Dogodek sta dodatno obogatila govor in strokovno predavanje dr. Sergia Perniceja, direktorja oddelka za inženiring umetne inteligence na UCEMA. Njegov prispevek je poudaril akademsko globino in pomen lokalnega argentinskega partnerstva v tem čezatlantskem znanstvenem dialogu.

Virtualni znanstvenik, ki nikoli ne spi

Osrednja tema, ki jo je predstavil dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford, je bil koncept agentov UI kot soznanstvenikov. Njegov laboratorij je razvil sistem Biomni, prvi splošni biomedicinski agent UI, ki že danes avtomatizira raziskovalne procese. Za razliko od splošnih modelov, kot je ChatGPT, Biomni dejansko »deluje«: uporablja bioinformatska orodja, načrtuje laboratorijske protokole in analizira zapletene genetske podatke, s čimer znanstveni proces pospeši za več kot desetkrat.

Medicina: Od ugibanja do natančne napovedi

O prihodnosti natančnega medicinskega zdravljenja je spregovoril dr. Robert Jeraj, profesor na Univerzi Wisconsin-Madison in mentor ASEF, ki je poudaril prehod v dobo »medicine 4P« (prediktivne, personalizirane, preventivne in participativne). Danes UI diagnosticira bolezni v 180 % primerov z prepoznavanjem vzorcev, ki so človeškemu očesu nevidni. Prihodnja vizija, pri kateri slovenski strokovnjaki sodelujejo z raziskovalci z MIT, je prehod s splošnih presejalnih testov na popolnoma prilagojene ocene tveganja.

Arheologija: Vsaka pokrajina je nova lekcija

Kako UI spreminja naš pogled na zgodovino, je prikazala dr. Saša Čaval, raziskovalka na Stanford Archaeology Center in mentorica ASEF. Z uporabo tehnologije LiDAR in algoritmov strojnega učenja so raziskovalci v Mehiki z 99-odstotno natančnostjo locirali majevske vodne vire. V Bosni in Hercegovini pa so po prilagoditvi modela specifičnemu kraškemu terenu identificirali neverjetnih 23.600 arheoloških gomil.

Glas nove generacije: Okrogla miza z argentinskimi štipendisti

Poseben poudarek je bil namenjen prihodnosti slovensko-argentinskega sodelovanja in praktičnemu prenosu znanja. Na okrogli mizi, ki je sledila predavanjem, so sodelovali argentinski štipendisti ASEF, zdaj uspešni mladi strokovnjaki: Magdalena Eciolaza, Bautista Ciro Kraševec in Mariano Figueroa.

Kot mladi strokovnjaki, ki so svoja znanja izpopolnjevali v programih fundacije, so izpostavili pomen mednarodne mobilnosti za njihovo karierno pot. Razpravljali so o tem, kako lahko slovenska diaspora v Južni Ameriki ob podpori organizacij, kot je SLOAR, služi kot most za tehnološki prenos in poslovne inovacije med obema domovinama.

Ključno sporočilo: UI kot ojačevalec človeškega uma

Skupni imenovalec simpozija je bil jasen: umetna inteligenca ne nadomešča strokovnjakov, temveč deluje kot njihov ojačevalec. Znanost postaja hitrejša, dostopnejša in bolj sledljiva. Kot je zaključil prof. dr. Leskovec:

»Vsak znanstvenik ima zdaj na voljo celotno ekipo virtualnih vrhunskih strokovnjakov,«

kar ob podpori državnih institucij in akademske sfere radikalno znižuje vstopne ovire v svet vrhunskih inovacij.

Prvi znanstveni simpozij ASEF v Južni Ameriki je potrdil vlogo fundacije in njenih partnerjev kot vitalnega mostu med slovenskim znanjem v tujini in lokalnim okoljem, hkrati pa je odprl vrata novim priložnostim v Južni Ameriki.