Slovensko-ameriški hibridni akademski simpozij: Vzpodbujanje ciljev trajnostnega razvoja ter varnosti in zaščite
ASEF je v četrtek, 11. aprila, ob 15.30, v sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede, UM v Ljubljani priredil Slovensko-ameriški hibridni akademski simpozij z naslovom »Cilji trajnostnega razvoja ter varnosti in zaščite – Misli globalno, rešuj lokalno«. Simpozij je združil znanstvenike, oblikovalce politik in raziskovalce, z namenom skupnega raziskovanja inovativnih rešitev sodobnim globalnim izzivom. Vse teme in razprave so se nanašale na cilje trajnostnega razvoja (SDGs), ki so jih leta 2015 določili Združeni narodi (ZN).
Simpozij je potekal v hibridni obliki in v dveh delih. V prvem delu smo si ogledali predstavitvi dr. Sanje Kutnjak Ivkovich in dr. Gorazda Meška. V drugem delu je občinstvo imelo priložnost sodelovati v eni od dveh razprav: Prihodnost ruralne kriminologije, ki jo je vodila dr. Katja Eman, ali Cilji trajnostnega razvoja: Varnost in zaščita, ki jo je vodil dr. Rok Hacin.
1. DEL: Pomen primerjalne kriminologije in študij kazenskega pravosodja za večjo varnost
Po uvodnem nagovoru je oder prevzela dr. Sanja Kutnjak Ivkovich, profesorica na Fakulteti za kazensko pravo na Michigan State University in nekdanja predsednica Mednarodnega oddelka Ameriškega združenja za kriminologijo.
Dr. Kutnjak Ivkovich je v svoji predstavitvi najprej razložila tipologijo raziskav v primerjalni kriminologiji, njihovo kratko zgodovino in ovire, s katerimi se sooča stroka – vključno s težavami pri oblikovanju primerjalnih instrumentov, omejenim dostopom do vladnih dokumentov, pomanjkanjem državnega financiranja in izzivi validnosti in zanesljivost primerjalnih podatkov. Poudarila je čezmejni vzorec ponavljajoče se problematike, ki jo zaznavajo raziskovalci, in pozvala k globalnemu pristopu.
Nadaljevala je s predstavitvijo nekaterih raziskovalnih projektov v primerjalni kriminologiji, ki se nanašajo na cilje trajnostnega razvoja ZN v zvezi s korupcijo in integriteto v policiji, policijskim delom med pandemijo Covid-19 ter zunanjo/notranjo pravičnostjo kazenskih postopkov. Osredotočila se je na projekt korupcije in integritete v policiji ter predstavila, kako je njena ekipa razvila teorijo policijske integritete in metodološki okvir, ki jim je omogočil uporabo projekta v več kot 10 državah. Rezultati so privedli do objave številnih del in omogočili razkritje vplivnih povezav med integriteto policije in posledicami politike SDG.
Nato je predstavila podoben pristop k preučevanju policijskega dela v času pandemije Covid-19. Raziskava je pokazala obsežne spremembe v reaktivnem in proaktivnem delovanju po svetu, organizacijske spremembe, ki jih policisti niso zaznali kot učinkovite, in pogost vzorec povečanega stresa.
Dr. Kutnjak Ivkovich je zaključila s poudarkom na tem, kako lahko dotične raziskave zagotovijo kritične empirične dokaze o tem, kaj deluje, in kako lahko pomagajo pri razvoju relevantne zakonodaje. Čeprav so raziskave v primerjalni kriminologiji primerne predvsem za obravnavanje cilja 16 (SDG – Mir, pravičnost in močne institucije), lahko zagotovijo tudi dokaze za SDG 3 (Zdravje in dobro počutje), SDG 5 (Enakost spolov) in SDG 11 (Trajnostna mesta in skupnosti).
Za podrobnejši pregled, kako bi raziskave na tem področju lahko prispevale k doseganju prej omenjenih ciljev trajnostnega razvoja, spremljajte prihajajočo knjigo »Sustainable Development Goals of the UN, Safety, Provision of Security, and Responses to Crime and Security Threats« (ur. Gorazd Meško, Sanka Kutnjak Ivković, Rok Hacin).
Njeni predstavitvi je sledil dr. Gorazd Meško, profesor in predstojnik Oddelka za Kriminologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter večkrat nagrajeni raziskovalec.
Dr. Meško je prikazal, kako je bila večina primerjalnih kriminoloških in kazenskopravnih raziskav usklajena s cilji trajnostnega razvoja ZN še pred njihovim sprejetjem leta 2015. Predstavil je pregled temeljnih znanstvenikov CCJ iz ZDA in poudaril pomen mednarodnega sodelovanja. V nadaljevanju je podrobneje predstavil nekatere mednarodne primerjalne raziskave, ki se ukvarjajo s preprečevanjem kriminala, družbeno dezorganizacijo, legitimnostjo kazenskega pravosodja ipd., ter regionalne primerjalne projekte, ki obravnavajo rehabilitacijo zapornikov, strah pred kriminalom ter kriminal v JV Evropi.
V naslednjem pregledu gradiva CCJ – mednarodnih revij, pa tudi lastnih avtorskih del – je izpostavil različne vrste primerjalnih študij (mednarodne, celinske, bilateralne …) ter predstavil njihove prednosti in izzive. Dr. Meško je zaključil s ključnostjo izvajanja lokalne varnosti in zaščite za doseganje ciljev trajnostnega razvoja na državni ravni. Nacionalne in mednarodne spremembe tako izvirajo iz lokalnih dejanj.
2. DEL: Prihodnost ruralne kriminologije
Tisti, ki so se pridružili dr. Katji Eman v debati o Prihodnosti ruralne kriminologije, so lahko prisluhnili njeni razlagi o značilnostih in pomenu tega področja. Poleg tega je dr. Eman poudarila, da se dejansko število podeželskih državljanov povečuje, čeprav se delež podeželskih prebivalcev zmanjšuje v celotnem prebivalstvu. Poleg relevantnosti teme, ta podatek poudarja tudi pomembnost razpoložljivega dostopa do kazenskega pravosodja in drugih institucij.
Gostje so razpravljali o razlikah med podeželskimi območji v Sloveniji in podeželskimi območji v Avstraliji ter o tem, da morajo biti različni pristopi lokalno kulturno ozaveščeni. Razprava se je zaključila s pogledom na to, kako svetovne regije na različne načine doživljajo kriminal na podeželju. Zgodovina kolonializma je zlasti na svetovnem jugu pustila posledice, ki močno vplivajo na konstrukcijo zločina in pravice.
2. DEL: Cilji trajnostnega razvoja: varnost in zaščita
Udeleženci, ki so se pridružili debati z dr. Rokom Hacinom, so obravnavali različna vprašanja glede varnosti in zaščite v povezavi z doseganjem SDG št. 16. Skupina se je poleg razprave o krizi legitimnosti v policiji, poglobila tudi v teme, kot so nezakonite deložacije stanovalcev in delavcev v Ljubljanskem Centru Rog ter pomen podpore lokalnim kulturnikom. V množici vprašanj o slovenskih javnih prostorih in avtonomnih skupnostih so se nekateri udeleženci spraševali, ali podobna prihodnost čaka tudi avtonomni Plac. Dr. Hacin je dejal, da je Rog osamljen primer, medtem ko so drugi razpravljali o nemogočnosti vzpostavitve skvoterskih pravic v Sloveniji.
Med drugimi temami je bila tudi prihodnost Slovenske vojske. Dr. Hacin je opozoril na krizo z rekrutiranjem in trenutno stanje pripisal nizkim plačam v tem sektorju. Nekateri udeleženci so napovedovali, da na tem področju sprememb tudi ne bo, saj mednarodni varnostni položaj Slovenije ne zahteva dodatnega vojaškega financiranja. Ob spraševanju o prihodnosti slovenske vojske so nekateri predlagali obvezni vpoklic. Čeprav je to še posebej priljubljena tema na Hrvaškem, so sodelujoči pojasnili, da se najverjetneje ne bo uresničila.
Razpravo smo sklenili s pregledom trenutnega položaja Slovenije v zvezi z doseganjem SDG 16. Dr. Hacin je dejal, da je Slovenija v marsičem točno tam, kjer bi morala biti, ter navedel primere nizke stopnje kriminala in mirne policijske prakse. Čeprav so nekateri oporekali, da je realnost miroljubnega policijskega delovanja bistveno drugačna, ko gre za javni prostor in avtonomne skupnosti, so udeleženci razpravo zaključili s pozitivnim odnosom do prihodnosti varnosti in zaščite v Sloveniji.
Izjemno zanimivim razpravam je sledil zaključni nagovor in neformalno druženje, kjer so profesorji, raziskovalci in študenti delili svoje ugotovitve in mnenja o aktualnem dogajanju v Sloveniji in po svetu.
