Priložnosti in izzivi umetne inteligence I
V sredo, 27. marca, je ASEF organiziral prvo interdisciplinarno okroglo mizo tutorstva ASEF 2023/24 z naslovom “Priložnosti in izzivi umetne inteligence”.
Tutorstvo ASEF je program, ki zajema delo s štipendisti ASEF v manjših skupinah v obliki samostojnega raziskovanja, razpravljanja in pisanja prispevkov na družbeno aktualne teme, pod vodstvom tutorjevi po posameznih področjih.
Štipendiste in goste je nagovorila dr. Marinka Žitnik, direktorica Inštituta ASEF in docentka na fakulteti Harvard. V svojem uvodnem nagovoru je izpostavila, da postaja umetna inteligenca sopomenka tehnološkega napredka. Zaradi tega orodje ne obsega le tehnološkega vidika, ampak je lahko tudi ogledalo naših vrednot, izzivov in dialoga med človekom in tehnologijo. Predstavila je raznolike vplive, ki jih ima UI na razna raziskovalna področja: spreminja medicino, izobraževalni sektor, industrijo in učinkovitost proizvodnje, ravnanje z odpadki, napovedovanje okvar… Poleg mnogih pozitivnih vplivov, UI odpira tudi vprašanja etike. Dr. Žitnik je izpostavila pereče vprašanje, kako preprečiti, da bi UI reproducirala ali celo poglobila določene družbene neenakosti.
Obenem je predstavila, kako ASEF tutorske skupine prispevajo k obravnavi vseh teh tematik – tu je poudarila ključnost interdisciplinarnosti, da lahko celovito razumemo in oblikujemo tehnologijo. ASEF tutorske skupine namreč nudijo priložnost za spodbujanje razprav ter razvijanje in deljenje idej. Dr. Žitnik je ob koncu nagovora vsem štipendistom in sodelujočim zaželela bogato in iskrivo debato.
Sledila je predstavitev sodelujočih na tokratni okrogli mizi. Sodelovali so štipendisti ASEF generacije 2023 iz treh tutorskih skupin:
- Biokemija in kemija: Simona Gričar (tutor prof. dr. Zdenko Časar)
- Računalništvo: Frenk Dragar (tutor prof. dr. Ivan Bratko)
- Biologija in medicina: Lara Snoj (tutorka Ana Ramovš, dr. med.)
Štipendisti so z nami delili svoja spoznanja in ideje s področij, ki so jih preučevali tekom tutorskega programa. Prisluhnili smo pristopom uporabe umetne inteligence v farmacevtski industriji, in sicer v razvojnih in proizvodnih procesih. Na tem področju smo naslovili vprašanja, kot so zahtevnost vpeljave novih procesov v visoko regulirano farmacevtsko industrijo, ter nevarnosti obdelave ogromnih količin podatkov.
Stopili smo tudi na področje predvidevanja ekstremnih vremenskih pojavov s strojnim učenjem. Tu problematika temelji predvsem na kakovosti podatkov, na katerih se uči umetna inteligenca, saj ti ključno vplivajo na kakovost končnih modelov. Predstavljeni so bili različni modeli in metode preverjanja kakovosti podatkov na zadnji stopnji učenja.
Nazadnje smo obravnavali tudi rabo UI na področju zgodnje diagnostike, predvsem pri odkrivanju rakavih obolenj. Govorili smo predvsem o področju slikovne diagnostike, ki rakave celice zazna občutno hitreje kot vse dosedanje metode. Algoritmi lahko tako pomagajo tudi pri napovedovanju odziva na zdravljenje in možnih stranskih učinkov, kar omogoča bolj personalizirane načrte zdravljenja.
Štipendisti so bili enotnega mnenja, da umetna inteligenca ne bo nadomestila človekovega dela, saj je še vedno človek tisti, ki ne le razbere in oceni izdane podatke, temveč tudi zagotavlja etičnost postopkov. Po okrogli mizi je sledila živahna debata med gosti in štipendisti.
Okroglo mizo je povezoval dr. Jože Rožanec.
Dogodek se organizira s podporo Urada RS za mladino in Urada za Slovence po svetu.