Predstavitev rezultatov kvalitativne raziskave

Promocija rezultatov in ugotovitev raziskave CRP 2019 “Kroženje možganov”

V zadnjih tednih smo z vami podelili rezultate našega kvantitativnega dela raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 2.036 Slovencev z izkušnjo življenja v tujini. V sklopu kvalitativne raziskave pa smo izvedli intervjuje za razširitev razumevanja dobljenih informacij, kjer je sodelovalo 20 udeležencev in udeleženk z različno stopnjo dosežene izobrazbe na najrazličnejših področjih vse od medicinskih in naravoslovnih znanosti, matematike, inženirstva, lingvistike, prava, poslovnih ved, umetnosti in drugih. V času izvajanja intervjujev je izmed vseh intervjuvanih v tujini živelo 13 intervjuvancev, sedem pa jih je v preteklosti živelo v tujini in so se pozneje vrnili v Slovenijo.

Na podlagi analize intervjujev smo opredelili devet glavnih tem: 1) izselitev; 2) izobrazba; 3) delo; 4) stik z drugimi; 5) članstvo v organizacijah; 6) sodelovanje s Slovenijo; 7) sodelovanje s tujino; 8) vrnitev in 9) predlogi Sloveniji. V tokratni objavi se bomo osredotočili na ugotovitve le iz nekaterih sklopov.

Pogosto nas ob odhodu posameznika v tujino misel zanese na sam proces izselitve. S pomočjo intervjujev smo ugotovili, da se je večina udeležencev izselila sama zaradi različnih razlogov, ki so povezani predvsem s pomanjkanjem akademskih priložnosti in nezadostno kakovostjo izobraževalnega procesa v Sloveniji, kjer je po njihovem mnenju tudi premalo povezovanja s tujino in dela v mednarodnem okolju.

Zanimivo je tudi dejstvo, da večina udeležencev raziskave opravlja delo v tujini, ki se v veliki meri sklada z njihovo izobrazbo. Čeprav bi večina lahko to delo opravljali tudi v Sloveniji, so prednosti tujine pretehtale. Tisti, ki so se v Slovenijo vrnili po izkušnji življenja v tujini, prav tako opravljajo delo, ki je skladno z njihovo izobrazbo, ob tem pa poudarjajo politike drugih držav, s katerimi te privabljajo izobražene posameznike na delovna mesta v tujino.

Večina intervjuvanih oseb sodeluje s Slovenijo. To jim omogočajo bilateralne pogodbe za delo, povezovanje s slovenskimi univerzami, študentsko delo, objavljanje člankov v slovenskih revijah in sodelovanje pri pisanju člankov. Svojo vlogo tukaj igrajo tudi slovenska ambasada, veleposlaništvo in društva. Najbrž najpomembnejša od vsega pa je prisotna osebna iniciativa, zato ni čudno, da vprašani pogrešajo predvsem interes in zanimanje Slovenije.

V pogovoru o pogojih za vrnitev v Slovenijo so udeleženci navajali možnosti lastne in partnerjeve zaposlitve v Sloveniji, enake delovne pogoje kot v tujini, družinske stike in osebno željo priti domov. Povratniki navajajo podobne razloge za realizacijo prihoda v Slovenijo, pri čemer možnosti vrnitve v tujino ne izključujejo. Stališča do vrnitve v Slovenijo so tako naklonjene kot nenaklonjene narave – če bi se vrnili, bi vsaj delno želeli delati s tujino.

Ko takole strnemo nekatere ugotovitve kvalitativnega dela raziskave (intervjujev), lahko uvidimo močno povezavo s preteklimi predstavljenimi rezultati iz kvantitativne analize (ankete). Iz izsledkov lahko strnemo, da je izselitev v večini avtonomna odločitev posameznika in posledica akumulacije dejavnikov, kot je npr. želja po iskanju boljših akademskih in kariernih priložnosti. Tujina udeležencem raziskave predstavlja ugodne pogoje za delo in življenje, a vendarle ne izključujejo možnosti vrnitve v Slovenijo, hkrati pa si tudi v tujini želijo ohranjati vezi s svojo domovino in z njo sodelovati.

Omenjene ugotovitve so bile pridobljene v okviru CRP projekta “Kroženje možganov,” ki se je izvajal med 1. 11. 2019 in 10. 10. 2021 ter je sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Izvajalca projekta sta bila Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (ZRC SAZU ISIM). Raziskovalni projekt je vodil doc. dr. Dejan Valentinčič.