Matej Igličar: Pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah v EU

V torek, 7. januarja je ASEF v sodelovanju z društvom Pravna Panda in Študentsko organizacijo Pravne fakultete organiziral spletno poljudnoznanstveno predavanje v sklopu cikla predavanj ASEF Mladi umi. Prvi dogodek v novem letu je bil posvečen pravosodnemu sodelovanju v EU, gost večera pa je bil Matej Igličar, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, študent na Univerzi v Cambridgeu ter štipendist ASEF generacije 2024.

Dogodek je povezovala Lana Nastja Anžur, štipendistka ASEF generacije 2024, ki je uvodoma predstavila ASEF štipendijske programe in poslanstvo inštituta. Nato je k besedi povabila Oskarja Škulja, predstavnika Pravne Pande, ki je poudaril pomen dogodka za njihovo organizacijo in med drugim povedal: 

“ASEF ponuja mladim študentom, da se izpopolnjujejo in iščejo novo znanje, kar je res hvale vredno. Ta dogodek pa je še posebej poseben za celotno Pando, saj bo predaval Matej, ki je ogromno naredil za našo organizacijo. Današnje predavanje bom z zanimanjem spremljal, saj se zavedam, koliko dela in predanosti je bilo podano v izdelek, ki nam ga bo Matej predstavil.”

Osrednji del večera je zapolnil Matejev govor, v katerem je predstavil pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah kot ključen gradnik evropskega notranjega trga. Pravosodno sodelovanje na civilni strani odpravlja ovire prostemu pretoku temeljnih svoboščin, ki izvirajo iz čezmejnega uveljavljanja pravic, medtem ko na kazenski strani naslavlja težavo čezmejne kriminalitete, ki jo prost prehod mej delno olajša. Kljub uspešnosti tega sodelovanja pa to področje sproža pomisleke z vidika varstva pravic udeleženih strank.

Struktura Matejevega predavanja je bila razdeljena na štiri dele:

1. Uvod: Predstavil je zgodovinske začetke EU, razvoj notranjega trga in projekt evropske integracije, ki je bil namenjen dolgoročnemu vzdrževanju miru med evropskimi državami. 
2. Temeljni pojmi in načela: Pojasnil je ključne pojme, kot sta načeli vzajemnega priznavanja in zaupanja med državami članicami, razložil razlike med civilnim pravom in kazenskim pravom ter izpostavil ključne pravne akte, kot so Uredbe Bruselj I in II, Rim I–III ter okvirni sklepi o evropskem nalogu za prijetje in preiskovanju.
3. Trenutno stanje: Podrobno je analiziral zakonodajo, ki ureja čezmejne zadeve (člen 81. in člen 82. PDEU), in poudaril pomen učinkovitega sodelovanja med pravosodnimi sistemi držav članic.
4. Odprta vprašanja in problematika: Obravnaval je izzive, kot so kompleksnost sistema, težave z vzajemnim zaupanjem in dinamika med učinkovitostjo postopka in med varstvom pravic.

Na koncu se je Matej dotaknil problematike varstva pravic v kazenskih postopkih in podal rešitve, do katerih je prišel tekom svojega raziskovanja. Prva rešitev temelji na načelu vzajemnega zaupanja in preverjanja varstva pravic na podlagi lastnih nacionalnih standardov držav, druga rešitev pa bi bila na velikem koraku Evropske unije, in sicer:

“Da na ravni EU uredi celotne kazenske postopke, ki so čezmejni, in zagotovi skupne standarde med državami članicami, kar bi odpravilo potrebo po tem, da si zaupajo, ker bi uporabljale enako pravo. Hkrati, da bi ti vsebinski standardi bili na tako visokem nivoju, da se nikoli nebi pojavilo vprašanje zadostnosti varstva pravic, kar pomeni, da bi lahko sodelovali na maksimalni učinkovitosti in zagotovili maksimalno varstvo pravic.“

Je pa slednja rešitev v praksi zelo malo verjetna, saj:

“Članice se ne bodo odpovedale svoji suverenosti na tem področju; ne bodo se želele sploh pogovarjati o tem, da bi za vse postopke, kjer je zraven nek mednarodni element, mogle imeti neko skupno pravo namesto svojega nacionalnega prava, ki ga v svoji državi uporabljajo.“

Matej je v zaključku delil tudi svoje raziskovalne izkušnje z obiska na Luksemburškem inštitutu za evropsko pravo (LCEL), kjer je raziskoval civilni del raziskovanja in končal raziskovalno nalogo na kazenski strani zadev. Raziskoval je pod mentorstvom prof. dr. Verice Trstenjak, priznane profesorice evropskega prava in nekdanje generalne pravobranilke na Sodišču Evropske unije. Pri delu je pridobival dragocene smernice direktorja LCEL, dr. Pierra-Henrija Conaca. Poudaril je, da je Luksemburg krasno mesto za delo z visoko razvito infrastrukturo in profesionalizirano skupnostjo. Izjemno ga je navdušila bogato založena knjižnica; spoznal je Slovence, ki delajo na Sodišču Evropske unije, ter se udeležil številnih dogodkov in konferenc, povezanih z evropskim pravom.

Mateju je kljub spletni obliki predavanja uspelo pritegniti pozornost občinstva in nazorno predstaviti, kako potekajo pravosodni postopki v Evropski uniji, kadar ti postanejo mednarodne narave. Njegove izjemne govorniške veščine, ki so mu že prinesle nagrado za najboljšega govorca na tekmovanju PAX Moot Court, so navdih za vse mlade raziskovalce.

ASEF se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem za uspešno izpeljano prvo Mladi umi predavanje v tem letu.

Projekt širjenja rezultatov raziskovalnega dela mladih na različnih lokacijah po Sloveniji po izvedenem raziskovalnem obisku ASEF v tujini podpirata Urad RS za mladino in Urad za Slovence po svetu.