Marko Grobelnik: “Transformacija, ki jo prinaša umetna inteligenca”

V četrtek, 23. maja, je na Fakulteti za računalništvo in informatiko potekalo poljudnoznanstveno predavanje ASEF Speaker Series:  “Transformacija, ki jo prinaša umetna inteligenca”, prvotno naslovljeno “Opazovanje razvoja umetne inteligence v realnem času”.

Predaval nam je Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence, Digitalni prvak Slovenije 2016, direktor in ustanovitelj podjetja Quintelligence, soustanovitelj Unescovega mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI) in so-vodja laboratorija za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan. Predavanje je moderiral Adrian Mladenič Grobelnik, ASEF Junior Fellow generacije 2024.

O PREDAVANJU

Grobelnik je predavanje začel s kratko sodobno zgodovino umetne inteligence, s poudarkom na izzidu GPT 3.5 novembra 2022 in GPT 4 marca 2023. Predstavil je nedaven hiter razvoj generativne umetne inteligence in se dotaknil mesta nastanka GenAI, zanimivega dejstva, da ne vemo, zakaj GenAI tako dobro deluje, ter dolge postopke definiranja “umetne inteligence”.

Pri sami definiciji je naslovil večmesečne procese Evropske Unije in OECD, pri katerih je sodeloval tudi sam. Trenutno definicijo so posvojili G7, US NIST, Svet Evrope, uporabljena pa je tudi v Aktu EU o UI, ki šteje kot prva zakonodaja o umetni inteligenci:

“An AI system is a machine-based system that, for explicit or implicit objectives, infers, from the input it receives, how to generate outputs such as predictions, content, recommendations, or decisions that can influence physical or virtual environments. Different AI systems vary in their levels of autonomy and adaptiveness after deployment.”

Grobelnik, Perset, Russell; OECD AI Policy Observatory, 2024

KAJ UI PRISPEVA?

Skozi zgodovino umetne inteligence je Grobelnik naslovil tudi pomemben preboj na področju nevronskih mrež leta 2010 ter pot do trenutnega razvoja, ki je bila nazadnje orisana v najnovejšem poročilu International Scientific Report on the Safety of Advanced AI. Poročilo navaja obilico področij, kot so računalniški vid, zaznava govora in zaznava pisave, kjer naj bi UI tehnologije presegale človekove sposobnosti.

Prav tako smo s predavateljem pregledali širok spekter področij, na katerih UI trenutno prinaša inovacije. Področja so se s tehnologijo za besedila, kodne zapise, slike, video, glasbo in druge vsebine raztezale od marketinških orodij, do proizvajanja glasbe, konverzije besedil v kodne zapise, integracije 3D tiskanja, pretvarjanja govora v zapis in še več. Grobelnik je poudaril hitrost razvoja teh tehnologij in iz njih izpeljanih komercialnih izdelkov. V razpravi o hitrosti razvoja smo se seznanili z OECD AI Policy Observatory – obzervatorijem za opazovanje razvoja UI v realnem času. Opazovanje obsega 12 dimenzij, delovanje obzervatorija pa je pogosto opisano kot “real-time technology watch”.

INOVACIJE NA INŠTITUTU JOŽEFA STEFANA

Po zanimivih predstavitvah raznoraznih izdelkov na področju UI, kjer se po besedah predavatelja trenutno “igramo z izzumi” in preizkušamo meje integracije UI tehnologij, smo prešli na delo Odseka za umetno inteligenco Inštituta Jožefa Stefana. Bili smo priča predstavitvi ekskluzivne programske opreme, ki se trenutno razvija na Inštitutu. Program upravlja s podatkovno bazo več tisočih člankov o aktualnih dogodkih, na podlagi katerih izda predikcijo posledic in implikacij, ki bi jih dotični dogodki lahko imeli na družbeno-politična stanja. Grobelnik je za občinstvo demonstriral predvidevanja na raznih področjih, od vojne v Ukrajini, do trenutnih muh vplivnice Kim Kardashian.

Oprema še ni dostopna javnosti in je unikaten razvojni izdelek na slovenskem področju. Po predavanju smo gostujočega predavatelja vprašali, kdaj lahko pričakujemo, da bo program dostopen vsaj za interinstitucionalno, t.j. raziskovalno rabo. Izzid programa naj bi pričakovali že konec poletja 2024, kar je še en dokaz hitrosti razvoja UI tudi v Sloveniji. Za omogočanje akademske rabe naj bi Inštitut sodeloval tudi s Fakulteto za družbene vede, predvideno pa bo program širše dostopen vsem raziskovalcem.

Ob vprašanju o nevarnosti takšnih tehnologij v rokah javnosti je Grobelnik komentiral, da nevarnosti ne vidi, poudaril pa je tudi tekmovalnost, ki zaznamuje to področje; “če ne bi tega naredili mi, bi pa kdo drugi”. Kot je naslovil med predavanjem, se taka temovalnost trenutno kaže med raziskovalnimi inštitucijami, zasebnimi korporacijami in nenazadnje tudi vladami. Čeprav je v Evropski Uniji nastal prvi akt za regulacijo UI, je Grobelnik poudaril, da v splošnem regulacija izjemno zaostaja za samo inovacijo, kar odpira razna pravno sporna vprašanja.

O POMEMBNIH VPRAŠANJIH

V tem sklopu so se ob koncu predavanja porodila tudi razna vprašanja izjemno aktivnega občinstva. Več sodelujočih je omenilo razne etične vidike raziskovanja in integracije UI, problematike samega aspiracijskega poimenovanja področja ter možne potrebe po zaustavljanju razvoja. Ob izjemno bogati razpravi so navajali dela raznoraznih inštitutov in svetovno znanih raziskovalcev s področja UI kot so Timnit Gebru, Emily M. Bender, Emily Tucker, ter Inštituta DAIR in Centra za zasebnost in tehnologijo na fakulteti Georgetown Law.

Grobelnik je naslovil okoljevarstvene skrbi, ki jih prinašajo UI tehnologije in o katerih ni pretirano zaskrbljen, vprašanja o problematičnem aspiracijskem poimenovanju “umetna inteligenca” ter rabi antropomorfizirajočega besednjaka v tehnologiji (npr. “misliti”, “odločati”, “početi”) pa je označil za brezpredmetna. S sodelujočimi je govoril tudi o izjemnem navdušenju nad UI tehnologijo, ki se je v širši javnosti opazno razvilo po izdaji GPT 3.5 in GPT 4.0.

Po zanimivi in poučni razpravi je postalo jasno, da Slovenija na področju razvoja UI orodij in komercializacije le-teh dohaja in mogoče celo tekmuje s preostalim svetom, ostala pa so odprta vprašanja etične narave, med njimi tudi to, ali bo tudi Odsek za umetno inteligenco Inštituta Jožefa Stefana v prihodnosti dobil svoj oddelek za nadzor etične rabe in raziskovanja UI tehnologij.

Predavatelju in moderatorju se zahvaljujemo za izjemno zanimivo in poučno predavanje ter se veselimo prihodnjim etičnim inovacijam in razvoju UI področja v Sloveniji.

Program sofinancirata Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Urad Republike Slovenije za mladino.