Gromek smeh: stand up komedija v Sloveniji
V torek, 28. novembra, je ASEF na ZRC SAZU organiziral poljudnoznanstveno predavanje v sklopu cikla predavanj ASEF mladi umi. Tokrat je predavala Ana Reberc, štipendistka ASEF generacije 2018 in raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter doktorska študentka na ZRC SAZU.
V predavanju smo največ časa posvetili družbenemu fenomenu stand up komedije – kaj naredi šalo smešno, kaj izziva smeh med občinstvom, kakšna je ta kultura na Slovenskem in podobno.
Stand up komedija se v slovenskem prostoru začne postopoma razvijati v 90. letih prejšnjega stoletja, danes pa predstavlja priljubljeno obliko množične zabave. V uprizoritvi stand up komedije ključno vlogo igrajo nastopajoči, občinstvo, posredovana vsebina in prizorišče. Občinstvo mora za dekodiranje šaljive zgodbe in porajanje (množičnega) afektivnega odziva (najpogosteje smeha) biti popolnoma prepleteno z družbenim in zgodovinskim kontekstom šale in šaljivca. Šale so namreč refleksija družbene strukture, katere del so. V slovenskem prostoru so v stand up-u prisotne različne tematike, ki osvetljujejo, kateri družbeni elementi so specifični za to okolje. Izstopajo lokalpatriotske, etnične, jezikovne in identitetne teme, na delo in razredni položaj ter spol vezane teme, teme o generacijskih razlikah, medosebnih odnosih, aktualnih tematikah in zimzelene šale (npr. o policajih). Svoje izkušnje nastopajoči umeščajo v čas in prostor, tako da prikličejo določene elemente preteklosti in prostora, dešifriranje česar je delo občinstva, ki na ta način aktivno prisostvuje.
Rezultati Aninega nadaljnjega dela bodo osvetlili konkretne politično-ekonomske in kulturne pogoje znotraj katerih delujoči v stand-upu umeščajo izkušnjo v čas in prostor, kakšna vsebina nastane na tej podlagi in kako jo soustvarja občinstvo v konkretnih uprizoritvah stand-up komedije v Sloveniji. Izvirni znanstveni doprinos bo odkrivanje skupnega kontekstualiziranja, tako da bo ubeseden proces artikuliranja lastne pozicioniranosti v javno sfero nastopajočih, na ravni občinstva pa analizirano prepoznanje skupnega konteksta in njegovo pripoznanje z afektivnim odzivom znotraj konkretne in regulirane družbene situacije. Ne glede na vse potencialno možne zaključke pa je jasno, da stand up pripovedi črpajo elemente iz deljene preteklosti.
Celoten dogodek je povezoval Martin Rihtaršič, štipendist ASEF generacije 2022.
Projekt širjenja rezultatov raziskovalnega dela mladih na različnih lokacijah po Sloveniji po izvedenem raziskovalnem obisku ASEF v tujini podpirata Urad RS za mladino in Urad za Slovence po svetu.