Dr. Saša Čaval: Interdisciplinarni pristopi in medkulturni dialog v raziskavah kulturne dediščine
V četrtek, 6. marca, je v sodelovanju z društvom Heri Sci potekalo poljudnoznanstveno predavanje v sklopu cikla ASEF Speaker Series. Svoje raziskovalno področje je predstavila dr. Saša Čaval, predavateljica in raziskovalka na Centru za arheologijo (SAC) ter Inštitutu za raziskovanje družbenih ved (IRiSS) na Univerzi Stanford. Predavanje je nosilo naslov “Interdisciplinarni pristopi in medkulturni dialog v raziskavah kulturne dediščine”.
Dogodek je povezovala Lana Nastja Anžur, štipendistka ASEF generacije 2024, ki je pri dr. Saši Čaval opravila 10-tedenski raziskovalni obisk. Predstavila je društvo Heri Sci – Mladi strokovnjaki za dediščinsko znanost Slovenije, ki združuje mlade raziskovalce z različnih področij, povezanih s kulturno dediščino, ter tako spodbuja interdisciplinarni pristop. Poudarila je izjemen pomen mednarodnega povezovanja društva, ki prispeva k podrobnejšemu razumevanju in ohranjanju kulturne dediščine.
Dr. Čaval je v uvodnem delu predavanja predstavila pomen interdisciplinarnih pristopov, ki so ključni za celostno obravnavo različnih vidikov kulturne dediščine. Ti omogočajo povezovanje arheologije, antropologije, zgodovine, naravoslovnih ved ter sodobnih tehnologij pri interpretaciji preteklosti. Medkulturni dialog pri raziskavah kulturne dediščine igra ključno vlogo, saj lokalne skupnosti najbolje poznajo svoj prostor in dediščino. Tudi strukture univerz čedalje bolj temeljijo na multidisciplinarnosti.
Predavateljica je nadaljevala z razlago kulturne dediščine, ki jo je opredelila kot dobrino, podedovano iz preteklosti, ki ni omejena le na materialne spomenike, temveč zajema tudi nesnovno dediščino, naravno dediščino, biotsko raznovrstnost in kulturne krajine. Je tesno vpeta v vse pore človekovega življenja ter vpliva na oblikovanje identitete in kolektivnega spomina. Poudarila je, da je ohranjanje dediščine naloga vsakega posameznika, saj predstavlja intimno vez s preteklostjo in oblikuje temelje za prihodnost.
Dr. Čaval je nato predstavila drobce arheoloških izkopavanj s svoje raziskovalne poti, med katerimi so izkopavanja v Egiptu, Srednji Ameriki in na otoku Mavricij. V Egiptu je raziskovala grobnico uradnika Harwe iz 25. dinastije v dolini Deir-El-Bahri, kjer je bilo izkopavanje posebno zaradi načina sedimentacije puščavskega peska. V Mehiki je sodelovala pri raziskavah majevske civilizacije, kjer se je podrobneje srečala s koristnostjo interdisciplinarnega pristopa, ki je raziskovalcem med drugim omogočil tudi analizo klimatskih sprememb in njihovega vpliva na rabo prostora. Posebej je izpostavila raziskovanje Aapravasi Ghata in Le Morna na otoku Mavricij, kjer je preučevala vplive kolonialne preteklosti na sodobno družbo. Otok, ki je bil v preteklosti brez avtohtonega prebivalstva, ima namreč bogato zgodovino kolonializma in suženjstva. Danes velja za enega najnaprednejših otokov v regiji, a se sooča z izzivi ohranjanja dediščine.
Eden od zanimivih primerov raziskovanja kulturne dediščine na otoku Mavricij je Bois Marchand, nekoč največje pokopališče na južni polobli, ki je nastalo leta 1867 zaradi epidemije malarije. Takrat je umrlo približno 20 % prebivalstva otoka, skupno okoli 40.000 ljudi. Pokopališče obsega 40 hektarjev in je pomemben vir za preučevanje družbenih odnosov in posledic bolezni v 19. stoletju. Različni načini pokopavanja, vključno s svinčenimi krstami in bogatimi nagrobnimi dodatki, nudijo vpogled v socialno in versko strukturo tistega časa. Z uporabo bogatega arhiva pogrebnih knjig in molekularne biografije (DNA) so raziskovalci uspeli rekonstruirati zgodovino prebivalstva, podnebnih sprememb in drugih okoljskih dejavnikov na otoku.
V zadnjem delu predavanja je dr. Čaval predstavila še fenomen srednjeveških stečkov na Zahodnem Balkanu, edinstvenih nagrobnih spomenikov iz obdobja med 12. in 16. stoletjem. V Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori in na Hrvaškem je ohranjenih približno 70.000 stečkov, pri čemer njihova zgodovina in simbolika zaenkrat še ostajata zaviti v tančico skrivnosti. Stečki predstavljajo izjemen primer verske in kulturne pluralnosti, saj združujejo elemente različnih pisav, umetniških izrazov in verskih simbolov. Njihova analiza prispeva k razumevanju srednjeveških družb, ki niso bile strogo etnično ali versko ločene, temveč so sobivale v kompleksni dinamiki kulturnih vplivov.
Dr. Saša Čaval je predavanje zaključila z mislijo, da globalizacija predstavlja izziv za avtentičnost kulturne dediščine, saj pogosto vodi v homogenizacijo kulturnih praks. Raziskave, ki vključujejo lokalne skupnosti in upoštevajo njihove specifične potrebe, so ključne za razumevanje večplastnosti kulturnih izrazov in materialne dediščine. Ohranjanje kulturne dediščine ni zgolj naloga strokovnjakov, temveč odgovornost vseh, ki si prizadevajo za trajnostno prihodnost in spoštovanje raznolikih kulturnih izročil.
Predavanje je potekalo na hibriden način, preko platforme Zoom in v živo v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU. Dogodek je bil organiziran s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urada RS za mladino.