ASEF simpozij odpira razmislek o odnosu med umetnim in naravnim

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je 23. junija 2025 v Grand hotelu Union izvedla simpozij Med umetnim in naravnim, ki je na enem mestu združil vrhunske znanstvenike, strokovnjake in mlade talente iz Slovenije. Skozi interdisciplinarni program so udeleženci razpravljali o etičnih, pravnih, tehnoloških in znanstvenih vprašanjih, ki zaznamujejo našo prihodnost.

Direktor ASEF dr. Rok Sekirnik je v svojem nagovoru izpostavil, da je glavno poslanstvo fundacije povezovanje slovenskih študentov in raziskovalcev s svetovno znanstveno skupnostjo, obenem pa spodbujanje njihovega vračanja ter vključevanja v razvoj Slovenije. Pomen vključevanja slovenskih raziskovalcev v svetovno znanost pa je poudaril tudi dr. Jure Gašparič, državni sekretar, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. 

Osrednje predavanje je pripravil prof. dr. Jure Leskovec, redni profesor računalništva na Univerzi Stanford, soustanovitelj ASEF in mentor v programu Raziskovanje v tujini. V predavanju z naslovom Agenti za pospeševanje znanstvenih odkritij: od generiranja hipotez do načrtovanja eksperimentov je predstavil prednosti uporabe umetne inteligence v znanosti ter opozoril na njene omejitve.

»Naš napredek je omejen s človeškimi viri – primanjkuje nam strokovnjakov. Potrebujemo povsem nov pristop k širjenju znanstvenega znanja. Strokovno znanje posameznikov postaja vse ožje, a hkrati tudi vse globlje,« je poudaril prof. dr. Leskovec.

Simpozij so s svojimi prispevki obogatili tudi prof. dr. Verica Trstenjak (nekdanja sodnica Sodišča EU), prof. dr. Damijan Miklavčič (Univerza v Ljubljani) in arhitekt Robert Dolinar, ki so v svojih predavanjih osvetlili različne vidike prepletanja umetnega in naravnega – od umetne inteligence do prava, medicine in arhitekture.

Dogodek se je zaključil s panelom ASEF štipendistov, ki so razpravljali o izzivih in priložnostih trajnostnih prehranskih sistemov. 

Nova raziskava o vračanju slovenskih talentov

Ob robu dogodka je ASEF predstavil tudi novo raziskavo o vračanju visoko izobraženih Slovencev iz tujine, ki temelji na podatkih več kot 500 udeležencev iz projekta Kroženje možganov. Rezultati razkrivajo pet tipologij migracijskih profilov, od zgodnjih raziskovalcev sveta do karierno zadržanih povratnikov, in kažejo na izrazit vpliv zunanjih okoliščin na odločitve za vračanje.

Med najpogostejšimi razlogi za odhod iz Slovenije so bili izpostavljeni:

• omejene možnosti za poklicni in osebni razvoj, 
• nizki osebni dohodki in slabi pogoji dela, 
• politične razlogi. 

Dejavniki, ki bi najbolj pripomogli k vračanju, vključujejo:

• boljše družbeno-politične razmere, 
• spoštljiv odnos do znanja in boljše možnosti za zaposlitev, kakor tudi boljši pogoji dela, 
• večje možnosti za napredovanje in stabilne pogoje dela.

Rezultati potrjujejo, da je za uspešno vračanje ključno celostno naslavljanje sistemskih izzivov – ne le na ravni zaposlitev, temveč tudi v vrednotah, javnem dialogu in življenjskih pogojih.