Uroš Seljak se je profesorskemu zboru na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju pridružil leta 2008 s skupno zaposlitvijo na oddelkih za fiziko in astronomijo. Opravlja tudi funkcijo višjega znanstvenika na Nacionalnem laboratoriju Lawrence Berkeley. Dodiplomski študij je zaključil leta 1989, magistrskega pa leta 1991 na Univerzi v Ljubljani, medtem ko je doktorat znanosti pridobil leta 1995 na MIT-u. Med letoma 1995 in 1998 je bil štipendist ustanove Smithsonian na Harvard-Smithsonian centru za astrofiziko. Pred selitvijo v Berkeley je bil zaposlen kot profesor na Univerzi Princeton, ICTP v Trstu in Univerzi v Zürichu.

Profesor Seljak je prejemnik več prestižnih nagrad, med drugim štipendije Davida in Lucile Packard za znanost in inženirstvo (2000), štipendije Alfreda P. Sloana (2001), nagrade Helen B. Warner Ameriškega astronomskega društva (2001) in nagrade NSF CAREER (2002). Leta 2016 je postal član (Fellow) Ameriškega fizikalnega društva, leta 2019 pa član Nacionalne akademije znanosti ZDA.

Je sodirektor Berkeleyjevega centra za kozmološko fiziko ter član Berkeleyjevega inštituta za podatkovne znanosti in inštituta za osnove podatkovne analize. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na uporabo teorije in metod analize podatkov na področjih astronomije, kozmologije, fizike in drugod.

Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na teoretično-opazovalno in numerično astrofiziko ter kozmologijo. Ukvarja se s podatkovno znanostjo, ki jo uporablja pri analizah obsežnih astronomskih podatkovnih nizov in v drugih aplikacijah.

Njegova področja dela vključujejo:

• kvantifikacijo negotovosti z uporabo Bayesove aposteriorne analize in ocenjevanje normalizacijskih konstant;

• fizikalne generativne modele v kozmologiji;

• optimalno ekstrakcijo parametrov v visokodimenzionalnih modelih;

• odkrivanje planetov z uporabo variacij časa tranzita (metoda TTV);

• analizo podatkovnih časovnih vrst z generativnimi modeli;

• kontrafaktično analizo ekonometričnih podatkov;

• analizo gravitacijskih valov v projektu LIGO.