Dr. Saša Čaval je predavateljica in raziskovalka na Stanfordskem arheološkem centru (SAC) in Inštitutu za raziskave v družbenih vedah (IRiSS) na Univerzi v Stanfordu. Dodiplomski in podiplomski študij je zaključila na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svojih raziskavah preučuje religijo v preteklih pluralnih družbah skozi astronomske strategije, vgrajene v sveto arhitekturo (kulturna astronomija), preko srednjeveških institucionaliziranih in heretičnih verovanj na Zahodnem Balkanu (grobiščna arheologija) ter pluralnih družb, ki so nastale v času kolonizacije na območju Indijskega oceana (zgodovinska arheologija). Med letoma 2018 in 2021 je prejela prestižno štipendijo Marie Skłodowska-Curie na Univerzi v Readingu v Združenem kraljestvu za raziskovanje fenomena srednjeveških stečkov na Zahodnem Balkanu. Objavi je izdala v mednarodnih strokovnih revijah, kot so Remote Sensing, International Journal for Historical Archaeology, PLOS ONE, Journal of Archaeological Science, World Archaeology ter domačih publikacijah Studia Universitatis Hereditati in Arheološki vestnik.

Vodi in sodeluje pri številnih projektih ter programih (Dežela stečkov: multikulturnost v srednjeveški Hercegovini; Zadrževanje nalezljivih bolezni na Jadranu; skupina projekta Arheologija in kulturna dediščina Mavricija [MACH]; program Pobuda za omiko). Dr. Čaval je tudi predavateljica na seminarju s področja digitalne humanistike Umetna inteligenca za prepoznavanje rokopisov v zgodovinskih matičnih knjigah umrlih: študija primera pokopališča Bois Marchand na Mavriciju (IRiSS, Univerza v Stanfordu). Poleg tega vodi letno mednarodno poletno arheološko šolo v Bosni in Hercegovini ali na Mavriciju, kjer temeljne raziskave potekajo z najsodobnejšimi metodami in tehnikami znanstvenega vzorčenja.