ASEF na konferenci SAAA 2023: Poudarjanje umetnosti in inovacije

V petek, 17. novembra se je odvila že 7. letna konferenca SAAA 2023: Tradicija in inovacija, ki je bila organizirana s strani Slovensko avstralsko akademskega združevanja (SAAA) v sodelovanju z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Slovensko avstralsko gospodarsko zbornico (SloAusCham) 

V okviru konference so nastopili tudi člani ASEF skupnosti, in sicer štipendisti ASEF – Luka Kropivnik, Nuša Dijak, Tjaša Šavorič, ter dva profesorja ASEF – prof. Boštjan Kobe in dr. Jurij Karlovšek. 

Tjaša Šavorič je predstavila nove načine predstavitve umetnostnozgodovinske raziskave, ki presegajo tradicionalne metode zagotavljanja vsebine. Muzeji in galerije, ključni za ohranjanje kulturne dediščine, lahko s pomočjo novih tehnologij bistveno izboljšajo absorpcijo kulturnega znanja javnosti, ki jo vključujejo v proces. Koncept ‘kulturne dediščine’ se je razvil; sedaj so muzeji in galerije dinamična učna okolja, kjer pomembnost informacij izziva pomen predmetov. Poleg osnovne raziskave o globalnih povezavah Jugoslavije v 1950-ih, ki preučuje, kako je to obdobje oblikovala Druga svetovna vojna in zgodnja hladna vojna, me zanima uporaba digitalnih orodij za izboljšanje predstavitve pomembnih umetnostno zgodovinskih raziskav. Prizadevanja so usmerjena v izboljšanje uporabniške izkušnje in presegajo konvencionalna orodja, spodbujajo interaktivne povezave z obiskovalci.

Nuša Dijak je v okviru raziskovalnega obiska pod mentorstvom dr. Kaje Antlej na Deakin University v Avstraliji vodila serijo keramičnih delavnic s slovenskimi klubi in društvi, pri kateri so sodelovale osebe s slovenskimi koreninami ali izseljenci v Avstraliji. S pomočjo fotogrametrije je ustvarila 3D skene umetniških del, ki so nastali na delavnicah v Yarraville, Melbournu, Brisbaneu in Feelongu, sedaj pa pripravlja virtualno razstavo, kjer bodo predstavljeni ustvarjeni izdelki. Nuša je med obiskom je pridobila vpogled v avstralsko lončarsko prakso, razstavljala svoje delo ter se povezovala s kolegi lončarji. Ker bo postala profesorica likovne umetnosti, je sistematično raziskovala različne pristope v lončarstvu, načine ustvarjanja, stil in vire navdiha pri avstralskih lončarjih, kar je nato primerjala z lastnim umetniškim izrazom.

Luka Kropivnik pa se je osredotočil na  sodobno slovensko skupnost v Avstraliji. Številni avtorji namreč izpostavljajo, da se slovenska skupnost po svetu srečuje s t. i. prehodom generacij, ko vitalne dele društvenega življenja diaspore prevzemajo mlajše generacije. Avstralija pri tem predstavlja poseben primer zunajevropske destinacije slovenskih migrantov. Poleg uveljavljene slovenske skupnosti, ki je nastala predvsem zaradi migracij v 2. polovici 20. stoletja, se v zadnjih desetletjih močno povečuje število novih priseljencev iz Slovenije. Z večanjem števila sodobnih migrantov, pa se v diaspori vzpostavljajo drugačna razmerja med »novimi« in »starimi« priseljenci, saj novi praviloma ne prevzemajo funkcij v že prej ustvarjenih strukturah vsakdanjega in društvenega življenja. Zaradi aktualnih migracij iz Slovenije raziskovalna osredotočenost na le društvena delovanja ni več dovolj, saj se poleg skupin, ki so vezana na društva, oblikujejo številne neformalne skupine, ki so popolnoma ločene od nacionalnih društev. Legitimno se tako zastavljajo vprašanja o vlogi etnonacionalnega kriterija pri oblikovanju socialnega kroga novih priseljencev v tujini, raziskovalno pa morajo raziskovalci tako biti metodološko fleksibilnejši.