Tridimenzionalne (3D) celične kulture v genetski toksikologiji kot alternativa poskusom na živalih
V četrtek, 9. novembra, je potekalo prvo predavanje cikla ASEF Speaker Series 2023/2024. Novo sezono poljudnoznanstvenih predavanj, kjer ASEF profesorji in profesorice mesečno predstavljajo svoja raziskovalna področja in ugotovitve, je otvorila dr. Martina Štampar s predavanjem “Tridimenzionalne (3D) celične kulture v genetski toksikologiji kot alternativa poskusom na živalih”.
Dr. Martina Štampar je znanstvena sodelavka na Nacionalnem inštitutu za biologijo na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Svoje predavanje je pričela s predstavitvijo oddelka, na katerem dela, in novih prostorov oddelka, ki bodo omogočili še bolj kvalitetno raziskovanje. Po krajšem uvodu je govorila o tem, da smo ljudje vsakodnevno izpostavljeni številnim kemikalijam, zdravilom ter biološkim dejavnikom, ki lahko vplivajo na naše zdravje in tudi na naše okolje. Zato je ocenjevanje genetske toksičnosti snovi ključno pri določanju varnosti teh snovi.
Za testiranje genotoksičnosti novih kemikalij in snovi, ki je predpisano s strani Evropske Unije, se uporabljajo dvodimenzionalni modeli celic, za večino testov pa se uporablja kar manjše živali – glodalce. Predavateljica je poudarila, da si raziskovalci v zadnjih desetletjih prizadevajo razviti nove in boljše modele, ki bi lahko nadomestili vsaj en del uporabe živali v raziskavah. Tukaj nastopijo tridimenzionalni (3D) modeli jetrnih celic, ki jih imenujemo sferoidi. Te modele je možno razviti iz kakršnegakoli tipa celic, predavateljica pa je predstavila tudi tehnike, kako se sferoidi formirajo.
Ogledali smo si dva videa, ki sta nazorno prikazovala delo s sferoidi v laboratoriju. Predavateljica je razložila, da se na takšnih modelih nato priporočajo 7 dnevni poskusi. Spregovorila pa je tudi o dinamičnemu sistemu ClinoStar™, ki omogoča delo z modeli do 35 dni.
Dr. Štampar je predstavila glavne ugotovitve njihovih raziskav, ki so primerjale učinkovitost uporabe 2D in 3D modelov, ter pojasnila, da se bolj učinkoviti 3D modeli morajo za nadaljnjo uporabo še standardizirati, da bodo lahko prešli v vsesplošno uporabo. Nekaj besed je namenila tudi projektom, na katerih Nacionalni inštitut za biologijo aktivno sodeluje, ali pa jih celo vodi. Eden izmed teh je tudi CutCancer.
Na koncu predavanja se je zvrstilo veliko zanimivih vprašanj, skozi katera je dr. Štampar razložila katere vrste celic se največkrat uporabljajo za razvoj sferoidov, kako se rezultati na sferoidih primerjajo z rezultati iz živalskih modelov, katere celice so po končanem eksperimentu najbolj zanimive za analizirati in še več.
Dogodek je povezovala Meta Kodrič, štipendistka ASEF generacije 2022. Predavanje je potekalo na hibriden način – na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in preko Zooma.
Dogodek je bil organiziran s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urada RS za mladino.