Šali Andrej

Andrej Sali je leta 1987 diplomiral iz kemije na Univerzi v Ljubljani, Slovenija, kjer je delal na relaciji zaporedje-struktura-funkcija stefinov in cistatinov pod vodstvom profesorja Vita Turka; in njegov doktorat na Birkbeck College, Univerza v Londonu v Veliki Britaniji, leta 1991, ki je razvil program MODELLER za primerjalno modeliranje proteinskih struktur pod vodstvom profesorja Toma L. Blundella. Nato je bil na podoktorskem raziskovanju pri profesorju Martinu Karplusu na Univerzi Harvard kot sodelavec Jane Coffin Childs Memorial Fund, ki je preučeval rešetkaste modele zlaganja beljakovin v Monte Carlu. Od leta 1995 do 2002 je bil najprej docent, nato pa izredni profesor na Univerzi Rockefeller. Leta 2003 se je preselil na Kalifornijsko Univerzo v San Franciscu kot profesor računalniške biologije na Oddelku za bioinženiring in terapevtske znanosti, Oddelek za farmacevtsko kemijo in Kalifornijski inštitut za kvantitativne bioznanosti (QB3). Bil je priznan kot štipendist Sinsheimer (1996), znanstveni sodelavec Alfreda P. Sloana (1998), karierni znanstvenik zaupanja Irma T. Hirschl (2000), Zoisova nagrada za veleposlanika Republike Slovenije (2007), štipendistka Mednarodno društvo za računalniško biologijo (2014), jubilejni profesor Indijske akademije znanosti (2017), prejemnik medalje Bijvoet (2018) in član Nacionalne akademije znanosti ZDA (2018). Bil je urednik Structure od leta 2002. Je tudi ustanovitelj Prospect Genomix, ki se je združil s Structural Genomix (2001); Globalna krvna terapevtika (2012); in Quanta Therapeutics (2018). Dr.Sali razvija in uporablja računske metode za določanje in moduliranje struktur in funkcij beljakovin in njihovih sklopov.

Raziskovalni projekti: Cilj dr. Šalija je razviti in uporabiti računalniške metode za integrativno določanje struktur in dinamike makromolekularnih sklopov, ki po drugi strani informirajo o funkciji in razvoju teh sistemov ter o tem, kako jih modulirati. Širok cilj je prispevati k napovednemu prostorsko-časovnemu modelu celice. Ta cilj je dosežen s formalno integracijo eksperimenta, fizike in statističnega sklepanja, ki zajema vse ustrezne velikosti in časovne lestvice. Naše računalniške metode so implementirane v odprtokodno platformo za integrativno modeliranje (IMP), nastali modeli pa so shranjeni v bazi podatkov PDB-Dev. Ta raziskava krepi odkrivanje splošnih načel, ki so osnova za vse celične procese, kar posledično olajša tudi odkrivanje zdravil.