ASEF povezuje slovenske znanstvenice in znanstvenike po svetu ter jih navezuje na domovino

V petek, 17. junija, se je na Brdu pri Kranju v okviru XI. Konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki jo je organiziral 𝗦𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗻𝗶 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗶 𝗸𝗼𝗻𝗴𝗿𝗲𝘀, odvila razprava na temo »𝗚𝗹𝗼𝗯𝗮𝗹𝗻𝗼 𝗽𝗼𝘃𝗲𝘇𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝘇𝗻𝗮𝗻𝗷𝗮«, kjer je 𝗶𝘇𝗿. 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗣𝗮𝘃𝗮𝘀𝗼𝘃𝗶𝗰́ 𝗧𝗿𝗼𝘀̌𝘁, 𝗣𝗵.𝗗. na primeru ASEF predstavila vlogo nevladnih organizacij v globalnem povezovanju slovenskega znanja.

V uvodnem delu je izr. prof. Pavasović Trošt, izredna profesorica za sociologijo na Univerzi v Ljubljani, Ekonomski fakulteti, predstavila, kaj so glavne naloge nevladnih organizacij na tem področju. Nevladne organizacije predstavljajo platformo za spoznavanje, povezovanje, združevanje in mednarodno sodelovanje, ki je danes še posebej pomembno. Prav tako ponujajo priložnosti za izmenjavo znanja z namenom spodbujanja raziskovalnih priložnosti. Nenazadnje nevladne organizacije kot je ASEF, imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju povezav s Slovenijo prek ohranjanja stika in medsebojnih izmenjav. »ASEF dela na tem, da identificiramo, kje so slovenski znanstveniki po svetu, kaj počnejo in jih potem povežemo na različne načine. Prvi korak je torej identifikacija, kje delujejo slovenski znanstveniki.«

Nato je poslušalcem predstavila ASEF in njegovo delovanje. ASEF združuje in povezuje več kot 90 slovenskih akademkinj in akademikov, ki delujejo na 50 različnih univerzah v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, EU, Avstraliji in Novi Zelandiji. Predstavila je tudi štipendijska programa ASEF, ki mladim raziskovalkam in raziskovalcem privzgojijo čut za globalno povezovanje in kroženje slovenskega znanja. Ker izr. prof. Pavasović Trošt sodeluje z ASEF prek Tutorskega programa ASEF, je opisala kako le-ta doprinese h kroženju slovenskega znanja. »S študenti delamo naprej, ne samo da jih pošljemo v tujino in vrnemo nazaj, ampak da jih oblikujemo v znanstvenike«. Primer konkretne platforme za povezovanje pa je Slovensko-ameriški virtualni akademski simpozij (SAVAS), kjer profesorji, administratorji univerz in raziskovalci iščejo priložnosti za medsebojno sodelovanje in povezovanje.

Še ena pomembna aktivnost, ki jo ASEF izvaja skupaj z Univerzo v Ljubljani, je Nagrada dr. Uroša Seljaka, ki podpira najboljše znanstvene objave študentk in študentov vseh slovenskih visokošolskih zavodov z enkratnim zneskom 10.000 USD. S to nagrado se nadarjenim študentom pomaga v začetku njihove znanstvene poti. Poleg tega sodelovanje z ASEF predstavlja dodatno motivacijo za študente, saj je raziskovalni obisk v tujini ali sodelovanje v tutorskem programu ASEF kreditno ovrednotena obštudijska dejavnost na Univerzi v Ljubljani, kar si ASEF prizadeva v nadaljevanju še razširiti tudi po drugih slovenskih visokošolskih zavodih.

Na razpravi so bili prisotni tudi 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗕𝗼𝘀̌𝘁𝗷𝗮𝗻 𝗠𝗮𝗿𝗸𝗼𝗹𝗶, prorektor za internacionalizacijo in kakovost UL, 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗗𝗮𝗻𝗶𝗹𝗼 𝗭𝗮𝘃𝗿𝘁𝗮𝗻𝗶𝗸, dolgoletni rektor Univerze v Novi Gorici,𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗝𝗮𝗱𝗿𝗮𝗻 𝗟𝗲𝗻𝗮𝗿𝗰̌𝗶𝗰̌, dolgoletni direktor Instituta »Jožef Stefan« in 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗞𝗹𝗮𝘃𝗱𝗶𝗷𝗮 𝗞𝘂𝘁𝗻𝗮𝗿, rektorica Univerze na Primorskem. Vsi govorci so se strinjali, da je mednarodno povezovanje znanja ključnega pomena za slovenske znanstvenike, da delijo svoje izkušnje in hkrati prenašajo znanje iz tujine v Slovenijo. Dogodek je moderiral 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗟𝘂𝗱𝘃𝗶𝗸 𝗧𝗼𝗽𝗹𝗮𝗸, predsednik Alma Mater Europaea.